Draga Zvezdana, bojim se! Mislim na samomor, kaj naj naredim?

Draga Klavdija!
Naredi najbolj bistveno – živi sebe, živi... Moj odgovor bi bil bistveno drugačen, če ne bi bilo tvojih zadnjih stavkov o bolezni. Dotaknila se me je trditev 'tisti neozdravljivi'. Veliko mi pove o tebi. Se pa sprašujem, kateri zdravnik je tako neobčutljiv, da pacientu odvzame zadnji atom upanja, saj vse večkrat gledamo tudi čudežna ozdravljenja in je predaja ali nepredaja neoizgobinemu bistvena za potek bolezni. Jaz bom zavzela stališče, da si bolna, a z izhodom. Saj je ze bolezen dovolj naporna, živeti z njo in v glavi in srcu imeti pred očmi najstrašnejši scenarij, je dodatna teža. Zakaj bi si delali življenje težje, kot je. Vem, tega nisi navajena. Navajena si na trpljenje, navajena si biti žrtev, to se ti zdi normalno.
Osebno verjamem, da je vsak človek v osnovi dober. Iz tega izhaja, da je zdaj čas, da sedeš s sinom na pogovor. Njegovo obnašanje je nezrelo, nedopustno, a obsojanje samo po sebi ne prinaša rešitev in je jalovo početje. Pomembno se je zavedati, da je vsak odnos dvosmerna cesta, za vajin slab odnos si odgovorna tudi ti. Torej si v pogovoru lahko zares iskrena.
A najprej in najpomembnejše je, da se 'pogovoriš' sama s sabo. Iz srca ti svetujem, da poišči sogovornika. Nekoga, ki te bo nežno in sočutno odpeljal v središče tvojega življenja, da bosta iskala ranjeno in razvrednoteno deklico v tebi. Treba jo je objeti, slišati in razumeti. Na pamet mi padeta dva človeka – eden je Marjan Ogorevc, druga je Tjaši Artnik Knibbe. Tudi Tomislav Kuljiš bi bil odlična izbira, ampak ne vem, če v Sloveniji dela individualno. Izbira človeka, s katerim bi imela ta pogovor, je pomembna. Zakaj? Ker gre zate. In ker sem tudi jaz pod vtisom tvoje diagnoze in se mi zdi, da nimaš dosti časa. Tvoj uvid v bolečine, rane je ključen. Lahko naredi tudi čudež in te ozdravi. Vso moč si moraš vrniti, vse, kar je leta in leta odtekalo iz tvojega življenja, bi bilo dobro zajeti. Sprehod po vseh bolečih postajah tvojega življenja je zdravilen, spet videti in razumeti vse situacije, ki so bolele, jih razumeti, objeti, odpustiti sebi in drugim.
Sama sem to večkrat naredila. Pa se ni premaknilo, v meni je še vedno domoval občutek neskončne žalosti. Razumela sem in dojela, da sem skoraj 40 let živela v 'žrtvi', bila uboga, prezrta, nemočna in oproščala sem na veliko, drugim, sebi malce teže, dokler nisem razumela, da sem veliko stvari tudi potlačila globoko vase in da so tako bolele, da se jih ne spomnim več. Tu je bil ključ, kako naj ves postopek sprejemanja sebe in odpuščanja zares naredim, če za veliko stvari sploh ne vem...
Ti nimaš več veliko časa in sprejmi to kot izziv. Preberi knjigo Anite Morjani ali dr. Nele Sršen (Rak na duši), Pogovore z Bogom Neala Donalda Walscha.

Čas je tokrat lahko tvoje čudežno stikalo, ki te bo priklopilo na tisoč obratov. Jaz verjamem v čudeže.
Če se boš odločila za ta proces, boš prišla do spoznanja, da tvoj sin le ni tako strašen in nečloveški, kot ga opisuješ. Vsak ima vzrok, da je, kakršen je. Videla ga boš z vsemi prazninami, ki jih polni z jezo, grobostjo in alkoholom. Občutek imam, da se vama je tvoja bolezen zgodila z razlogom. Tebi in njemu.
A najprej, prosim, se pogovori s sabo. Prosim! Opremi se za 'boj' in poravnavo. Če boš šla v pogovor s sinom nepripravljena in neuka, se zna hitro zgoditi, da boš zaigrala na tipke 'jaz sem žrtev, uboga in izgubljena', če mu do konca ne boš ničesar povedala, boš odigrala svojo žrtev na velikem odru življenja. V obeh primerih boš pustila za sabo razvaline življenja in predala nahrbtnik človeške bede naprej. Ki si ga dobila ti od svojih staršev in si prigarala ter dodala še svoje zablode in nemoči. Tvoja naloga pa je bila (in naloga nas vseh), da se s težavami spomprimemo, jih rešujemo in iskreno zaživimo sebe.
Veliko dela imaš, ne bo ti dolgačas. Nasmej se izzivom, zaživi življenje pogumno in bodi sprememba, ki si jo želiš. Na koncu nas tako ali tako (vse) čaka smrt!
Zaljubljena v življenje stopaj po vseh poteh, odloži nemoč in žrtev v preteklost. Fizična nemoč ni najhujše, kar se nam lahko zgodi.
Samo besede? To je vse, kar ti lahko ta trenutek dam.
Objem!