Zdravo življenje za zdrava jetra: škodijo jim neustrezna živila in alkohol
Med ključne dejavnike, ki vplivajo na jetra, štejemo neustrezno prehrano in alkohol. Predelana, hitra, premastna, pogreta ali zelo začinjena hrana, ki je dandanes dostopna na vsakem koraku, tudi zaradi umetnih dodatkov močno obremenjuje delovanje jeter.
Zelo nevarni so toksini, denimo iz delovnega okolja, in stres. Najpogostejša razvada, ki zelo škodi jetrom, je čezmerno uživanje alkohola. To povzroča tudi največ jetrnih bolezni, med najpogostejše spadajo ciroza, rak in hepatitis A, B ali C. Tudi zdravila, čeprav zelo redko, lahko povzročijo bolezni jeter, tvegani so čezmerna uporaba in neustrezni odmerki, ta organ lahko prizadenejo tudi bolezni, denimo presnovne, med katerimi je v ospredju zamaščenost jeter, ki se največkrat pojavi pri ljudeh s čezmerno telesno težo, sladkorno boleznijo in povečanimi maščobami v krvi. V družbah izobilja ima zamaščena jetra celo 30 odstotkov prebivalcev, pri dveh odstotkih teh se razvije ciroza.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo v naslednjih desetletjih to eden največjih javnozdravstvenih problemov. V Sloveniji je, kot kažejo podatki, glavni problem alkoholna bolezen jeter.
Kompleksni organ
Jetra imajo med vsemi organi največ različnih funkcij, doslej so jih našteli več sto, in so zato morda najkompleksnejši od vseh notranjih organov. So osrednji presnovni organ v telesu. Hrano, ki jo zaužijemo, prebavni encimi v prebavilih razgradijo v osnovne sestavine, na primer sladkorje, osnovne elemente beljakovin in maščob, vitamine in rudnine. Ti preidejo skozi črevesno steno v krvni obtok.
Zdrava jetra so zmožna izjemnega samoobnavljanja, pravzaprav so edini organ, ki se lahko obnavlja vse življenje. A vendar se na to zmožnost ne gre pretirano zanašati, svarijo zdravniki. Bolj ko je jetrna bolezen napredovala, slabše se regenerirajo. Ko propade veliko jetrnih celic, jih nadomesti brazgotinsko vezivo, delujočega tkiva pa je vse manj. To stanje se imenuje jetrna ciroza in je končni stadij kroničnih bolezni, od alkoholne do virusnih hepatitisov.
Nato vsa kri iz prebavil potuje v jetra, ki delujejo kot neke vrste kemična tovarna. Jetra so sposobna dodatno razgraditi omenjene sestavine in jih sestaviti v nove snovi, ki jih telo potrebuje za zadovoljitev potreb po energiji, pri gradnji telesnih celic oziroma za normalno delovanje organizma. So izjemno pomemben imunski organ: imunske celice v njih nas varujejo pred mikrobi, ki se izmuznejo skozi črevesno steno v krvni obtok, in tako preprečijo, da bi se razširili po organizmu.
Ravnajmo preventivno
Jetra najbolje obvarujemo z zdravim načinom življenja, pravijo gastroenterologi. To pomeni, da pazimo na primerno telesno težo, skrbimo, da smo telesno aktivni, pri alkoholnih pijačah pa smo zelo zmerni. Pred kroničnimi virusnimi boleznimi jeter se zaščitimo z varnim spolnim življenjem in z izogibanjem intravenskim drogam.
V družbah izobilja ima zamaščena jetra 30 odstotkov prebivalcev, v Sloveniji je glavni problem alkoholna bolezen jeter.
Trenutno sta na voljo cepivi, ki varujeta pred dvema virusnima okužbama jeter: cepivo proti hepatitisu A prepreči okužbo z nalezljivo zlatenico, ki se prenaša z umazanimi rokami in onesnaženimi živili ter pitno vodo, kar je pomembno, kadar potujemo v kraje s slabšimi higienskimi okoliščinami; cepljenje proti hepatitisu B, katerega virus se prenaša s telesnimi izločki, pa zdravniki priporočajo ljudem s tveganim spolnim življenjem, intravenskim uživalcem drog in vsem, ki živijo v zaprtih skupnostih, kjer obstajajo tesni stiki, kot je na primer v azilnih domovih, zaporih, vojašnicah, pa tudi negovalnemu in zdravstvenemu osebju.
