Sramujejo se zlorabe: starejši ogroženi predvsem v domačem okolju
Ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi so z Zveze društev upokojencev Slovenije sporočili, da v vseh pogledih podpirajo ničelno toleranco do vseh vrst nasilja, zlasti do nasilja in nasilnežev nad starejšimi.
Dveletna covidna kriza je še posebno prizadela starejšo populacijo. Kot pravi Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ugotavljajo, da je covidni čas z vsemi svojimi ukrepi pustil na starejših posledice na zdravju in več ljudi kot kdaj prej se spopada s težavami v duševnem zdravju. »Ostaja problem dostopnosti do zdravnika, čakalne dobe so za starejše nesprejemljive.« Pri tem je še poudarila, da je za večje število starejših tudi elektronsko naročanje na pregled pri zdravniku, ki je uveljavljeno v večini zdravstvenih domov po Sloveniji, problem, o katerem bi morali pri nas razmišljati in ureditev tega področja aktivno vključiti v odpravo neenakosti v zdravstvu.
»To je le ena od številnih težav, s katerimi se danes spopadajo starejši, tako osnovna pravica, kot je pravica do enakopravne dostopnosti do zdravstva. Saj ne gre le za digitalno pismenost, temveč tudi tehnično opremljenost, ki je napovedani digitalni vavčerji ne bodo rešili,« je dejala Rožca Šonc. Z uvedbo digitalnih bonov naj bi nekoliko premostili neenakost med generacijami. Ali bo res tako, bo pokazal čas.
Na nasilje se premalo opozarja
Podatki kažejo, da je položaj za najmanj tretjino starejših pri nas precej težaven. »Na ravni države je le odstotek manj kot 30 odstotkov takih starejših, ki jim lastni prihodek ne zadošča za dostojno življenje. Jasno je, da položaj starejših ob vsakodnevnih podražitvah res ni lahek,« pojasnjuje Šončeva. Poudarila je, da je v realnosti odstotek še višji, saj starejši le redko spregovorijo o svojem poraznem gmotnem stanju. Da je od tega, v kateri regiji v Sloveniji starejši živi, odvisno, ali bo njegov dohodek zadovoljiv za dostojno življenje ali ne, pa je povsem nesprejemljivo, pravijo na ZDUS.
Na vprašanje, ali drži, da je nasilja nad starejšimi pri nas vedno več, Rožca Šonc odgovarja: »Res je. Starejši so izpostavljeni nasilju vseh oblik, najpogosteje v okviru družine, in prav to je razlog, da ga ne prijavijo.
Povedo nam, da jih je sram, da bi prijavili svoje družinske člane, sprašujejo se, kaj so zgrešili pri vzgoji svojih otrok ali kaj so sami naredili narobe, da na starost trpijo zaradi nasilja. Ob tem pa jih je tudi strah, da bi bilo po prijavi nasilja nad njimi še težje,« pove Šončeva in pravi, da v primerih, ko njihovi prostovoljci zaznajo problem nasilja v družini, ko eden od družinskih članov trpinči starejšega člana, ta pa tega ne želi ali ne dovoli prijaviti, povečajo število obiskov v takšni skupnosti oziroma družini.
Ostaja problem dostopnosti do zdravnika, saj elektronsko naročanje na pregled starejšim povzroča težave.
Da bi se položaj starejših izboljšal, je nujno, da se o vseh težavah odkrito spregovori in tudi ukrepa, še pravi sogovornica in opozori, da se pri nas na nasilje v družbi, zlasti nad starejšimi, premalo opozarja. Tovrstne težave bi morali izpostaviti v javnosti in o tem več govoriti tudi v izobraževalnem sistemu, od vrtca do univerze, sklene Rožca Šonc.
