NA ZDRAVJE

Sedimo v tišini

Nujna je za duševno in fizično zdravje, vsaj dve uri na dan bi si je morali privoščiti, saj popravlja škodo, ki jo povzroči prevelika količina zvokov
Fotografija: Včasih je zvokov preprosto preveč. FOTO: Triocean/Getty Images
Odpri galerijo
Včasih je zvokov preprosto preveč. FOTO: Triocean/Getty Images

Mnogih zvokov, ki nas nenehno obkrožajo, ne slišimo, saj smo se navadili nanje, a vendarle negativno vplivajo na naše možgane, ki si nikoli ne morejo zares odpočiti od nenehnih dražljajev. Zato bi si morali prav vsi privoščiti malo – tišine. Ta, poudarjajo znanstveniki, spodbudno vpliva na nas in popravlja škodo, ki jo povzroča prevelika količina (preglasnih) zvokov.

Brez telefonov danes ne gre, a njihovo uporabo moramo omejiti. FOTO: Gorodenkoff/Getty Images
Brez telefonov danes ne gre, a njihovo uporabo moramo omejiti. FOTO: Gorodenkoff/Getty Images

Ko nastopi tišina, se možgani umirijo, takrat se počutimo umirjene. Upočasni se dihanje. Tišina nam daje priložnost, da se bolje povežemo sami s seboj, ne da bi nam pri tem kaj odtegnilo pozornost. Kot rečeno ima tišina odličen vpliv na možgane, popravlja njihove celice, jih pomlajuje, če lahko tako zapišemo. Proces popravljanja škode se začne po dveh urah, ki jih preživimo v tišini. To vodi v boljše pomnjenje, večjo odpornost proti stresu in v občutek, da smo si zares dobro odpočili. Tišina je za naše možgane to, kar je zdrava hrana za telo.

Umirja nas in omogoča dolgoročno zadovoljstvo.

Pametni telefoni, tablice, računalniki, televizija ... so resda nujno zlo, a lahko bi vendarle omejili njihovo rabo, če pogledamo vsakdanjik večine ljudi, so redki trenutki, ko (v budnem času) ne uporabljajo neke naprave. Vse manj se gledamo med sabo, saj imamo večino časa oči prilepljene na zaslone. Čeprav se jim je res težko izogniti, jih uporabljamo le, če je to nujno, tako bomo možganom ponudili (pre)potreben odmor, sebi pa občutek zadovoljstva in izpolnjenosti.

S sedenjem v tišini se zavedamo svoje okolice, zaznali bomo zvoke, ki so nam sicer ušli, na primer ptičje petje, šum vetra, pokanje vej, škrabljanje dežja ... Tišina ne izboljšuje le sluha, ampak tudi preostale čute, ki jih sicer hrup blokira. Tudi pozornost se izboljša v tišini: možgani se namreč lahko osredotočijo na nekaj brez truda in motenj. Gre za fokusiranje, ki v tišini poteka nezavedno, ko umu dopustimo, da preskakuje od ene misli k drugi. To vodi k počasnejšemu tempu življenja, kar ugodno vpliva na um in telo: nujno je upočasniti in se videti zdaj, tišina nas umirja, s tem pa dobimo priložnost, da se rešimo nakopičenega stresa. Ko sedimo v tišini, ne moremo pobegniti pred globokimi mislimi, postanemo bolj odprti do svojih občutkov, želja, misli, bolj iskreni do sebe; v tišini je laže prepoznati probleme in tudi načine, kako jih rešiti, trezno in premišljeno. Tišina nam odpre oči in pokaže, koliko je ta trenutek pomemben.

Znate poiskati miren in tih kotiček? FOTO: Peopleimages/Getty Images
Znate poiskati miren in tih kotiček? FOTO: Peopleimages/Getty Images

V tišini, pravijo strokovnjaki, naj bi preživeli najmanj uro ali dve na dan, da bi bila naša psiha zdrava, s tem pa tudi naše telo. Čeprav je danes težko najti miren kotiček, poskušajte, počutili se boste bolje, srečnejši. Dajte možganom priložnost, da se zberejo, v miru predelajo vse informacije in se pripravijo na nove izzive.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije