NA ZDRAVJE

Samo zadovoljni smo ustvarjalni

Skoraj polovica v raziskavi sodelujočih žensk je svoje duševno zdravje označila kot slabo ali zelo slabo
Fotografija: Redke ženske so se o svojih težavah pripravljene pogovoriti z delodajalcem. FOTO: Domoyega/Getty Images
Odpri galerijo
Redke ženske so se o svojih težavah pripravljene pogovoriti z delodajalcem. FOTO: Domoyega/Getty Images

Po koncu epidemije covida-19 se svet počasi vrača v ustaljene tirnice. V večini pogledov je to dobro in dobrodošlo, ne pa povsod. Delavci po vsem svetu se počutijo pod stresom: študija, ki jo je julija izvedlo svetovalno podjetje McKinsey & Company, v njej pa so sodelovali zaposleni z vseh koncev sveta, je namreč pokazala, da jih je 26 odstotkov raje dalo odpoved, kot bi se odrekli delu od doma. Študija je delodajalce presenetila tudi z ugotovitvijo, da kar 40 odstotkov zaposlenih meni, da je glavna motivacija, da ostanejo na aktualnem delovnem mestu, fleksibilnost in možnost dela od doma. Komaj en odstotek več jih je kot motivacijo navedel višino plače. Podobno anketo je med 140.000 državljani ZDA marca izvedlo podjetje Gallup, podobni so bili tudi rezultati – 54 odstotkov tistih, ki so ves čas delali od doma, in 38 zaposlenih po hibridnem modelu, torej malo v službi, malo doma, je dejalo, da bi nemudoma začeli iskati novo zaposlitev, če bi jim aktualni delodajalec ukinil možnost dela od doma.

Z nezadovoljstvom je povezana depresija. FOTO: Milanmarkovic/Getty Images
Z nezadovoljstvom je povezana depresija. FOTO: Milanmarkovic/Getty Images

Da prav zadovoljstvo na delovnem mestu najbolj vpliva na produktivnost, je bilo dokazano že večkrat, a če je bilo nekoč odvisno predvsem od višine plače in drugih ugodnosti, je, kot kaže, zdaj od kraja opravljanja dela. »Med epidemijo so ljudje ugotovili, da za dobro opravljeno delo ni treba ždeti v pisarni. To so ugotovili tudi delodajalci, a si mnogi tega nočejo priznati. Predvsem to velja za starejše, tiste, ki se težko prilagodijo, ki niso naklonjeni novostim, in tiste, ki niso prepričani o svojih vodstvenih sposobnostih. Potrebujejo nekoga, da ga nadzorujejo, mu dihajo za ovratnik kot šolarčku, četudi to v večini primerov pomeni, da bo delo opravljeno slabše,« pravi profesorica poslovnih ved s prestižne ameriške univerze Harvard Tsedal Neeley. V delu od doma ne vidi nič slabega, nasprotno: »Bolniških odsotnosti v zadnjih dveh letih tako rekoč ni bilo, kar je podjetjem prihranilo precej denarja, manj zaposlenih je poročalo o izgorelosti, depresiji … že samo to bi moral biti dovolj dober razlog, da tudi tisti najbolj zagrizeni tradicionalisti razmislijo o nesmiselnosti siljenja zaposlenih nazaj v pisarne.«

Zdravje ni le fizično, prav tako, če ne še bolj pomembno, je psihično

Klinična depresija, ki jo povzroča nezadovoljstvo na delovnem mestu, je v ZDA že pred leti postala najdražja bolezen za delodajalce. Ekonomija je zaradi z njo povezanih bolniških odsotnosti v nekaj letih izgubila 51 milijard evrov. A depresija ni edina težava, povezana z nezadovoljstvom na delovnem mestu, to vpliva še na množico drugih zdravstvenih tegob, od visokega krvnega tlaka, kapi in infarktov do alkoholizma in zlorabe drugih opojnih substanc, vse to pa vodi do bolniških odsotnosti, ki po žepu udarijo zdravstveno blagajno in delodajalca. Raziskava, ki so jo letošnjo pomlad izvedli v ZDA, v njej pa sta sodelovala 1602 zaposlena z različnih področij, je pokazala skrb vzbujajoč trend – kar eden od treh vprašanih je priznal, da se mu je po vrnitvi na delovno mesto psihično stanje močno poslabšalo, večini tako zelo, da so morali poiskati strokovno pomoč, zaradi zdravljenja pa so bili dolgotrajno bolniško odsotni. V Sloveniji je delodajalec po 11. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu dolžan delavcu zagotoviti »delo in delovno okolje, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu«, a prepogosto se pozablja, da zdravje ni le fizično, prav tako, če ne še bolj pomembno, je psihično.

Številnim je pomembna fleksibilnost. FOTO: Getty Images
Številnim je pomembna fleksibilnost. FOTO: Getty Images

Izgorelost in premalo fleksibilno delo zavirata napredek pri podpori zaposlenim ženskam, kaže raziskava o ženskah na delovnem mestu, v kateri je sodelovalo 5000 žensk iz desetih držav. Skoraj 40 odstotkov anketirank je izgorelost navedlo kot glavni razlog, zakaj iščejo novo službo, več kot polovica vprašanih želi v naslednjih dveh letih dati odpoved. Skoraj polovica jih je svoje duševno zdravje označila kot slabo ali zelo slabo. In čeprav je tretjina sodelujočih zaradi težav z duševnim zdravjem vzela dopust, jih je le 43 odstotkov pripravljenih z delodajalcem odkrito spregovoriti o težavah.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas