LAHKO SMRTNO NEVARNO

Pozor! Klopi so že na preži

Ob boleznih, ki jih prenašajo, ne gre zamahniti z roko: nujno jih je preprečevati, saj so lahko tudi smrtno nevarne.
Fotografija: Vedno odstranimo celega klopa. FOTO: Nataba/Getty Images
Odpri galerijo
Vedno odstranimo celega klopa. FOTO: Nataba/Getty Images

Le kdo se ne razveseli pomladi, cvetoče narave in toplih sončnih žarkov, ki kar vabijo na prosto! Čudovitega vremena so nedvomno veseli tudi naši najboljši prijatelji, saj to, jasno, pomeni, da bodo sprehodi daljši in razburljivejši. A njihovi lastniki naj ne pozabijo, da ta letni čas prinaša tudi tveganje, ki ga nikakor ne gre zanemariti!

Ne moremo se jim povsem izogniti

Pomlad namreč prinese tudi klope, ki se zelo radi prisesajo na našega kosmatega ljubljenca. Ob boleznih, ki jih prenašajo, ne gre zamahniti z roko: nujno jih je preprečevati, saj so lahko tudi smrtonosne! Klopi so najbolj dejavni v spomladanskem in jesenskem času, torej pri zmernih temperaturah.

Psa redno pregledujemo, klopa odstranimo čim prej. FOTO: Fly_dragonfly/Getty Images
Psa redno pregledujemo, klopa odstranimo čim prej. FOTO: Fly_dragonfly/Getty Images

Marca so že nevarni, poleti, sploh v vročini, mirujejo – vse do jeseni, ko se temperature znova spustijo in klope spodbudijo k iskanju gostitelja. Klop živi nekje do tri leta: iz jajčeca se najprej razvije larva s tremi pari nog, nato se preobrazi v nimfo s štirimi pari nog, nazadnje pa v odraslega klopa. Pred vsako preobrazbo potrebuje krvni obtok, kar pomeni, da v življenjskem ciklu potrebuje najmanj tri različne gostitelje. Na tej poti se lahko okuži in prenese patogene mikroorganizme, kot so borelija, babezija, erlihij in virus klopnega meningoencefalitisa, na naslednjo žrtev.

Kljub strogi preventivi se klopom ne moremo povsem izogniti, če se radi gibamo v naravi in s svojim najboljšim prijateljem uživamo v toplem in sončnem vremenu. Kakor sebe moramo zaščititi tudi psa in tako zmanjšati možnost prenosa nevarnih bolezni, na tržišču pa ne primanjkuje izdelkov, primernih za našega štirinožnega ljubljenca. O izbiri se je najbolje posvetovati z veterinarjem, saj je sploh za neizkušene lastnike odločitev kar zahtevna.

Mnogi prisegajo na ovratnice, a nekateri dvomijo o njihovi učinkovitosti; nekateri so za naravne repelente in pršila, ki pa jih je treba uporabljati zelo pogosto, poleg tega je njihovo delovanje kratkega veka, povedo nekateri. Številni se odločajo za ampule, pri katerih je izbira prav tako pestra, nekateri pa najraje posežejo po tableti, ki naj bi učinkovala vsaj mesec dni.

Nekatera sredstva so namenjena odganjanju ali ubijanju samo klopov, nekatera pa delujejo tudi proti drugim pogostim zajedavcem. Ko govorimo o klopih, imajo pse v Sloveniji najraje navadni gozdni klopi, ki se zadržujejo predvsem v vlažnih predelih mešanih gozdov, predvsem na nizkem rastlinju; na pse prenašajo granulocitno anaplazmozo, boreliozo in klopni meningoencefalitis.

Pomembno je redno pregledovanje psa in odstranitev zajedavca. Temeljito preverjamo predvsem predel okoli ušes, prsi in vrat, pregib med trebuhom in nogami, pod repom in okoli zadka. To opravilo je najlažje pri kratkodlakih in svetlodlakih psih, temno- in dolgodlaki pa nam nalogo pošteno otežijo.

Če se je klop že prisesal in se je že napil nekaj krvi, ga bomo zagotovo občutili brez težav. Razmaknemo dlako, s posebno pinceto poskušamo klopa prijeti čim bližje glavi – če ta ostane v koži, se lahko predel ugriza zagnoji. Če je pes nemiren ali je klop na težko dostopnem mestu, si priskrbimo pomoč, da psa lažje pridržimo. Mesto vboda po odstranitvi razkužimo in si dobro umijemo roke. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije