POMANJKANJE SONCA

Pozimi ga dodajamo, sonce sila pomembno

Objavljeno 02. februar 2020 21.30 | Posodobljeno 02. februar 2020 21.30 | Piše: M. M. K.

Vse več je znakov, da je vitamin D med najbolj zapostavljenimi.

Tudi pozimi se za kratek čas nastavimo sončnim žarkom, seveda uporabimo kremo za sončenje.
Vitamin D ima vrsto vlog pri dobrem delovanju človeškega telesa. Med drugim je pomemben za zdravje kosti in normalno delovanje imunskega sistema, zato je pomembno, da je naše telo s tem mikrohranilom dobro preskrbljeno vse leto.
Kot je pokazala prva obsežna vseslovenska raziskava o prehranski preskrbljenosti prebivalcev z mikrohranili (Nutrihealth), ki so jo konec lanskega leta izvedli Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje in UKC Ljubljana, so sezonska nihanja v preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D zelo velika. Medtem ko poleti potrebe telesa po njem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, pozimi ključni vir tega vitamina predstavlja prehrana. »Med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, približno 40 odstotkov pa jih je imelo celo tako nizko serumsko koncentracijo, da bi že lahko predstavljala tveganje za pomanjkanje. Še bolj skrb vzbujajoči so rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je pozimi z njim optimalno preskrbljenih manj kot 5 odstotkov odraslih,« pravi vodja projekta prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. D-vitamina v zimskih in pomladnih mesecih primanjkuje kar 95 odstotkom odrasle populacije.
D-vitamin se tvori v koži, če smo 15 minut na dan izpostavljeni soncu.
image
Ključni vir tega vitamina pozimi je prehrana. FOTO: Guliver/Getty Images

Dokazano je, da ta vitamin preprečuje osteoporozo, dojenčkom ga dodajamo zaradi preprečevanja rahitisa oziroma zdrav razvoj kosti; vpliva na metabolizem kalcija, njegovo pomanjkanje se kaže kot manjša kostna gostota ter zvečano tveganje za zlome. Nova dognanja kažejo, da pozitivno učinkuje na imunski sistem in blaži vnetja. Nekatere raziskave celo nakazujejo, da ljudje, ki ga imajo dovolj, redkeje zbolijo za sladkorno boleznijo, rakavimi obolenji, srčno-žilnimi in avtoimunskimi boleznimi.
Če nam ga primanjkuje, lahko hitro občutimo posledice. Najhitreje se bodo pokazale pri zdravju kosti, zlasti pri majhnih otrocih in starostnikih; tudi imunski sistem deluje slabše, s tem se poslabša odpornost organizma na zunanje vplive.
Dnevne potrebe
Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane so dnevne potrebe vitamina D pri zdravih osebah 20 μg do maksimalno 100 μg oziroma 800 do 1000 mednarodnih enot (IE) na dan. V primeru hudega pomanjkanja so za krajše obdobje, od dva do tri mesece, potrebni višji odmerki, in sicer kar 4000 IE na dan, kar zadošča, da se zapolnijo njegove zaloge v našem telesu.

Vitamin D, ki je v maščobi topen, lahko z nekaj pomoči tvorimo sami, saj se tvori v koži, če smo izpostavljeni dovolj UVB-svetlobi, katere vir je sonce. Če je koža 15 minut na dan izpostavljena soncu, bomo imeli v telesu dovolj tega vitamina. Najdemo ga tudi v določenih živilih, na primer v lososu, sardinah, potočni postrvi in jajcih. A ker teh živil ne zaužijemo dovolj, ga je smiselno dodajati, še posebno pozimi, ko je manj sonca. Preden se odločimo za uživanje dodatkov vitamina D, se posvetujmo z zdravnikom, saj je priporočljivo testiranje njegove vrednosti v krvi. 




Deli s prijatelji