ŠČITI PRED OKUŽBAMI

Pomanjkanje tega mikroelementa škodi srcu

Največ selena navadno zaužijemo z mesom, ribami in jajci, sadje in zelenjava ga vsebujeta v manjših količinah.
Fotografija: Več ga potrebujejo tudi bolniki na dializi. FOTO: Picsfive,, Getty Images
Odpri galerijo
Več ga potrebujejo tudi bolniki na dializi. FOTO: Picsfive,, Getty Images

Selen je mikroelement, nujen za človeka, saj spodbuja normalno delovanje nekaterih encimov, celice ščiti pred oksidativnim stresom in sodeluje pri metabolizmu ščitničnih hormonov. Med drugim sodeluje pri regulaciji celične rasti in vzdrževanju plodnosti.

Absorpcija minerala v našem telesu je razmeroma visoka, od 70- do 90-odstotna, je pa odvisna od vrste živila. FOTO: Yulka3ice, Getty Images
Absorpcija minerala v našem telesu je razmeroma visoka, od 70- do 90-odstotna, je pa odvisna od vrste živila. FOTO: Yulka3ice, Getty Images

V Evropi nizka vrednost

»Selenobeljakovine, v katere je vključen, imajo v našem telesu pomembno vlogo pri ščitničnih hormonih, nastanku DNK, reprodukciji. Selen ščiti tudi pred okužbami, zadosten vnos tega minerala pa preprečuje nastanek nekaterih oblik raka,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »V našem telesu je najpogosteje prisoten v mišicah. Absorpcija minerala v našem telesu je razmeroma visoka, od 70- do 90-odstotna, je pa odvisna od vrste živila. V živilih ga najdemo v različnih oblikah, v anorganskih in v obliki selenoaminokislin. V morski hrani, mesu in jetrih ga najdemo v večjih količinah, nekoliko manj ga vsebujejo žita in stročnice. Sadje in zelenjava ga vsebujeta v manjših količinah. Vsebnost selena v živilih rastlinskega izvora je odvisna od količine tega elementa v tleh, na katerih rastlina raste. Ta vrednost je v Evropi precej nizka.«

Prehranskih dopolnil ne uživamo na lastno pest! FOTO: Kjekol, Getty Images
Prehranskih dopolnil ne uživamo na lastno pest! FOTO: Kjekol, Getty Images

In koliko ga moramo zaužiti na dan? »Za normalno delovanje odrasli ljudje potrebujemo 55 mikrogramov selena na dan. Otroci od tretjega leta ga morajo zaužiti okoli 15 mikrogramov, pri otrocih, starejših od osem let, pa se vrednost poveča na 30. Največjo vsebnost minerala navadno zaužijemo z mesom, ribami in jajci. V Evropi je njegov vnos pogosto prenizek,« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da ga več potrebujejo nosečnice in doječe matere, bolniki na dializi, ljudje z okrnjeno absorpcijo hranil in na posebnih dietah, tisti, ki uživajo enolično prehrano in hrano, ki ni energijsko in beljakovinsko polnovredna. »Če se prehranjujete z raznovrstno in zdravo prehrano, bi že morali zadostiti dnevnemu vnosu. Če menite, da ga dobivate premalo, se najprej posvetujte s farmacevtom, saj je previsok vnos minerala strupen!«

Pomanjkanje selena je sicer najpogosteje povezano s težavami s srcem, predvsem pa prizadene otroke in ženske v rodni dobi, še pojasnjuje sogovornica in opozarja: »Pomanjkanje lahko vodi tudi do povečanega tveganja za ledvične bolezni, srčne odpovedi, nastanka nekaterih oblik raka, ateroskleroze. Lahko povzroči zmanjšano delovanje imunskega sistema, nižjo raven antioksidantov, večjo dovzetnost za virusne okužbe, slabše delovanje ščitnice, neplodnost, spremembe na koži, izpadanje las in zmanjšano kognitivno funkcijo.« Kot rečeno, je lahko prevelik vnos selena tudi nevaren, zato se držimo priporočenih odmerkov, še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Če bi v telo dalj časa vnašali odmerke selena, višje od 400 mikrogramov, bi lahko povzročili slabost, drisko, težave s kožo, izpadanje las, deformacijo nohtov in bolezni živcev. Ker se selen pri visokih koncentracijah izloča skozi pljuča, je za zastrupitev značilen tudi zadah po česnu.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije