MEDUZE
Ožigalke speremo v morju
Dopust lahko z ugrizi ali piki pokvarijo živali; če nas ožge meduza, prizadetega mesta ne drgnemo, ježkove bodice izpulimo s pinceto, pazimo se os v sladkih pijačah.
Odpri galerijo
Stik z njimi je lahko precej boleč. FOTO: Damocean/Getty Images
Sprehodi po peščenih plažah, čofotanje v obalnih plitvinah ali pa zgolj ležanje na brisači pod borovci se lahko končajo precej boleče: počitek in uživanje lahko hitro prekinejo živali, z ugrizi ali piki, s katerimi se sicer branijo pred svojimi naravnimi sovražniki. Med plavanjem v morju lahko na primer naletimo na meduzo.
V primeru ožiga čim prej, že v vodi, speremo ožigalke s kože, prizadeto mesto vedno spiramo z morsko vodo in nikakor ne s sladko! Mesto ožiga potem izpiramo z mešanico vode in kisa. »Bolečina mine po nekaj urah, srbečica pa po nekaj dneh,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Prizadete kože ne smemo drgniti, po potrebi uporabimo sredstva proti bolečinam in alergiji,« še svetujejo na NIJZ. Podobno kot pri meduzah se v primeru prve pomoči obnašamo po ožigu morske vetrnice. »Tudi pri tej vrsti živali se pojavi bolečina s srbečico, lahko pa tudi izpuščaj, ki se pozneje spremeni v gnojne mehurje.« Na NIJZ še pravijo, da se po stiku z morsko vetrnico lahko pojavijo glavobol, šibkost ali bolečine v mišicah.
Morski ježki so na videz zelo ljubke morske živali, seveda vse dokler ne stopimo nanje. Njihove bodice ne bi bile tolikšen problem, če ne bi bile tako zelo krhke, odlomljeni delček pa tiči v vašem stopalu. Bodico je treba čim prej odstraniti, najlažje s pinceto. Včasih jih težko opazimo, ker so se zarile globoko v kožo. V tem primeru sledimo modrikasti barvi, ki se pojavi na mestu, kjer se je zarila v kožo. Sicer pa se je iglic najlažje znebiti s kisom, ki jih zmehča, in jih tako laže izvlečemo.
Ko na plaži ali na ležalniku pod borovci srkate svojo najljubšo poletno pijačo, morate biti pozorni, da se vanjo ni zatekla osa ali čebela. Če jo boste pomotoma spili, lahko tvegate zadušitev, še posebno če vas bo pičila v predel ustne votline. Tisti, ki jih je vsaj enkrat v življenju pičila osa, dobro vedo, kakšna bolečina jih ob tem spremlja, čebelji ali osji pik v predelu ustne votline pa je še precej bolj boleč. In, kot rečeno, tudi nevaren. Ob piku hladimo jezik z lizanjem ledene kocke in obiščemo zdravnika. Če piči čebela, odstranimo morebitno želo, pri čemer mesta pika ne stiskamo, saj tako v kožo pride še več strupa. »Hladimo z mrzlimi obkladki. Uporabimo lahko mazila proti srbenju in lokalni alergijski reakciji,« svetujejo na NIJZ.
Osam, čebelam in sršenom se nekako še da izogniti, drugače pa je s pajki. Edinega v Evropi s človeku nevarnim ugrizom – črno vdovo – lahko srečamo predvsem v Istri in Dalmaciji. »Strup je primerljiv s kačjim, vendar za zdrave ljudi ni smrtno nevaren,« pojasnjujejo na NIJZ in dodajo, da je lahko nevaren predvsem za oslabele osebe, bolnike, hude alergike, dojenčke in majhne otroke. Črna vdova pri ugrizu izloči živčni strup, ki povzroči težave šele čez kakšno uro.
Prvi znak, da nekaj ni v redu, lahko opazite že na mestu pika: nastaneta oteklina in rdečina, koža odmira z luščenjem. Hkrati se pojavi huda bolečina, ki se širi v trup in ude. »Dihanje postane boleče in naporno. Bolniku je slabo, lahko bruha, se obilno znoji in slini. Pojavijo se tresenje, parestezije v udih. Težave lahko trajajo več dni,« na NIJZ naštevajo simptome, občutljivejši lahko umrejo zaradi odpovedi srca ali dihanja. In kakšna naj bo prva pomoč? Del telesa, ki ga je doletel ugriz črne vdove, postavite v vročo kopel, saj je strup občutljiv za visoko temperaturo. Sledi naj imobilizacija uda. Seveda je nujen pregled pri zdravniku, ki lahko v hujših primerih pacientu da serum oziroma protistrup.
V primeru ožiga čim prej, že v vodi, speremo ožigalke s kože, prizadeto mesto vedno spiramo z morsko vodo in nikakor ne s sladko! Mesto ožiga potem izpiramo z mešanico vode in kisa. »Bolečina mine po nekaj urah, srbečica pa po nekaj dneh,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Prizadete kože ne smemo drgniti, po potrebi uporabimo sredstva proti bolečinam in alergiji,« še svetujejo na NIJZ. Podobno kot pri meduzah se v primeru prve pomoči obnašamo po ožigu morske vetrnice. »Tudi pri tej vrsti živali se pojavi bolečina s srbečico, lahko pa tudi izpuščaj, ki se pozneje spremeni v gnojne mehurje.« Na NIJZ še pravijo, da se po stiku z morsko vetrnico lahko pojavijo glavobol, šibkost ali bolečine v mišicah.
Poškodovanega predela nikar ne izpirajte s sladko vodo. FOTO: Alessandra Gatti/Getty images
Ko piči osa
Ko na plaži ali na ležalniku pod borovci srkate svojo najljubšo poletno pijačo, morate biti pozorni, da se vanjo ni zatekla osa ali čebela. Če jo boste pomotoma spili, lahko tvegate zadušitev, še posebno če vas bo pičila v predel ustne votline. Tisti, ki jih je vsaj enkrat v življenju pičila osa, dobro vedo, kakšna bolečina jih ob tem spremlja, čebelji ali osji pik v predelu ustne votline pa je še precej bolj boleč. In, kot rečeno, tudi nevaren. Ob piku hladimo jezik z lizanjem ledene kocke in obiščemo zdravnika. Če piči čebela, odstranimo morebitno želo, pri čemer mesta pika ne stiskamo, saj tako v kožo pride še več strupa. »Hladimo z mrzlimi obkladki. Uporabimo lahko mazila proti srbenju in lokalni alergijski reakciji,« svetujejo na NIJZ.
Del telesa, kamor vas je ugriznila črna vdova, postavite v vročo kopel, saj je strup občutljiv za visoko temperaturo.
Osam, čebelam in sršenom se nekako še da izogniti, drugače pa je s pajki. Edinega v Evropi s človeku nevarnim ugrizom – črno vdovo – lahko srečamo predvsem v Istri in Dalmaciji. »Strup je primerljiv s kačjim, vendar za zdrave ljudi ni smrtno nevaren,« pojasnjujejo na NIJZ in dodajo, da je lahko nevaren predvsem za oslabele osebe, bolnike, hude alergike, dojenčke in majhne otroke. Črna vdova pri ugrizu izloči živčni strup, ki povzroči težave šele čez kakšno uro.
Po ožigu meduze bolečina mine po nekaj urah.
Prvi znak, da nekaj ni v redu, lahko opazite že na mestu pika: nastaneta oteklina in rdečina, koža odmira z luščenjem. Hkrati se pojavi huda bolečina, ki se širi v trup in ude. »Dihanje postane boleče in naporno. Bolniku je slabo, lahko bruha, se obilno znoji in slini. Pojavijo se tresenje, parestezije v udih. Težave lahko trajajo več dni,« na NIJZ naštevajo simptome, občutljivejši lahko umrejo zaradi odpovedi srca ali dihanja. In kakšna naj bo prva pomoč? Del telesa, ki ga je doletel ugriz črne vdove, postavite v vročo kopel, saj je strup občutljiv za visoko temperaturo. Sledi naj imobilizacija uda. Seveda je nujen pregled pri zdravniku, ki lahko v hujših primerih pacientu da serum oziroma protistrup.
