ENTEROVIROZA

Okužbe prepreči higiena

Poleti imamo pogosto želodčne težave, ne le zaradi pokvarljive hrane, ampak tudi virusov; enteroviroza se prenaša predvsem prek umazanih rok in kapljično.
Fotografija: Poleti so povišana temperatura in prebavne motnje najpogostejše težave, zaradi katerih ljudje obiščemo zdravnika. FOTO: Nikodash/Getty Images
Odpri galerijo
Poleti so povišana temperatura in prebavne motnje najpogostejše težave, zaradi katerih ljudje obiščemo zdravnika. FOTO: Nikodash/Getty Images

Poletno uživanje na dopustu ali doma pogosto prekinejo težave, kot so driska, želodčne težave ali bruhanje. Razlogi so lahko zelo različni in po navadi jih je več. Pogosto je kriva hrana, najpogosteje pa so prebavne težave posledica okužb z virusi, lahko tudi bakterijami, a so te pogostejše v bolj eksotičnih krajih z nižjimi higienskimi standardi. Zato zdravniki vsem, ki potujejo v take kraje, svetujejo pozornost pri tem, kaj jedo in pijejo: uživajte le kuhano sadje in zelenjavo ter pijte ustekleničeno vodo. Poleti so povišana temperatura in prebavne motnje najpogostejše tegobe, zaradi katerih ljudje obiščemo zdravnika.

Pijemo le ustekleničeno vodo. FOTO: Maksym Azovtsev/Getty Images
Pijemo le ustekleničeno vodo. FOTO: Maksym Azovtsev/Getty Images
Za okužbo s poletnimi virusi so dovzetni ljudje vseh starostnih skupin. Bolezen je lahko nevarna za majhne otroke, kronične bolnike in starejše. Pogosti so enterovirusi, ki povzročijo povišano temperaturo, glavobol, bolečine v žrelu, mišicah in trebuhu ter bruhanje in drisko. Okužbo s temi virusi imenujemo enteroviroze, prenaša se predvsem prek umazanih rok pa tudi kapljično, s kihanjem, kašljanjem ter neposrednim stikom z umazanimi površinami. Te viroze povzroča več kot 70 enterovirusov, najdovzetnejši za obolenje pa so otroci med 4. in 12. letom. Znake prepoznamo po vneti sluznici žrela in vnetih dihalnih poteh, neredko pa jo spremljajo še občutljivi limfni vozli in hripavost, pogosto se pridruži povišana telesna temperatura.



Pri preprečevanju okužbe tako s poletnimi virozami kot tudi drugimi virusi igra najpomembnejšo vlogo higiena, zlasti rok. Roke si umivamo z vodo in milom, če do tega nimamo dostopa, si pomagajmo z dezinfekcijskimi sredstvi za roke, ki jih ni treba izpirati. Viroz, ki jih spremljajo driska in druge želodčne težave, ne zdravimo z antibiotiki. Če zbolimo, predvsem veliko pijemo, za nadomeščanje tekočine lahko uporabimo tudi rehidracijsko sol, povišano temperaturo nižamo s sredstvi za zniževanje temperature, pazimo pri hrani.

Želodčnim težavam se najlažje izognemo tako, da ne uživamo hrane in pijače, za katero vemo, da nam ne ustreza. Driski in bruhanju pa se bomo najlažje izognili z ustrezno higieno in izogibanjem hrani, ki je ali bi lahko bila neužitna. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas