NA ZDRAVJE
Hemoroidi niso nevarni, ampak zelo neprijetni
Če hemoroidov ne zdravimo pravilno in pravočasno, se ti vedno bolj raztegujejo in začnejo izstopati.
Odpri galerijo
Nujno je redno in mehko odvajanje. FOTO: Brianajackson/Getty Images
Hemoroidi, najpogostejša in nadvse neprijetna nadloga v predelu zadnjika in zadnjega dela črevesja, doletijo veliko ljudi, a nimajo vsi težav z njimi. Če pa nadležni in boleči znaki vztrajajo, nikakor ne gre omahovati z obiskom pri zdravniku: pravočasna obravnava namreč hitro odpravi tegobo, zato o njej čim prej spregovorimo brez zadrege.
»Hemoroidi, imenovani tudi zlata žila, so nabrekle vene v steni zadnjika,« pojasnjuje dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., spec. družinske medicine. »Bolečine pri odvajanju blata, razdraženost, srbečica v predelu zadnjika in svetlo rdeča kri na blatu so pogosti spremljajoči znaki. Poznamo notranje in zunanje hemoroide. Notranji so normalna anatomska struktura znotraj zadnjikovega kanala. Gre za vensko-arterijski preplet žil, ki je prekrit s sluznico in kot nekakšna blazinica pomaga pri zadrževanju vetrov, sluzi in tekočega blata. Zunanji hemoroidi so ob vhodu v zadnjikov kanal in so pokriti s kožo. Lahko srbijo in so boleči, lahko jih zatipamo s prsti.«
Zakaj pa nekaterim sploh povzročajo težave? Kot pojasnjuje sogovornica, je za to lahko kriva tudi dednost, v ozadju pa so lahko še debelost, nosečnost in poporodno obdobje ter stanja, ki povišajo tlak v trebuhu, kot so zaprtje, napenjanje pri zaprtju in odvajanju trdega blata, kašelj in dvigovanje bremen: »Zvišan pritisk povzroči širjenje ven zadnjika in povzroča, da te nabrekajo ter se šibijo. Tudi driska lahko povzroči povečano napenjanje črevesja. Pri ženskah med menstruacijo lahko zadrževanje vode v telesu povzroči zaprtje.« Hemoroidi ne povzročajo vsem težav, nanje pa lahko opozarja sveža kri: »Notranji hemoroidi nimajo enakega oživčenja kot zunanji, zato bolečina pri njih nastopi šele, ko zdrsnejo skozi mišico zapiralko in v njej povzročijo krč. Draženje, srbenje in krvavitev se najpogosteje pojavijo ob in po iztrebljanju. Pojavi se lahko sluzast izcedek. Pri odvajanju lahko trdo blato rani povečane hemoroidne vozliče in iz njih priteče kri. Dolgotrajno obolenje privede tudi do slabokrvnosti. Če hemoroidov ne zdravimo pravilno in pravočasno, se ti vedno bolj raztegujejo in izstopajo.«
Zunanji hemoroidi lahko otečejo tudi po telesnih obremenitvah in športnih dejavnostih, kot je denimo kolesarjenje; če se težave pojavljajo pogosto, sogovornica priporoča preventivno uživanje mikroniziranih flavonoidov že nekaj dni pred načrtovano dejavnostjo. Najbolj nezaželen zaplet pa je tromboza enega zunanjega hemoroidnega vozla, pojasnjuje: »Bolnik opazi bolečo zatrdlino v zadnjiku, ima bolečine pri sedenju in odvajanju. Z majhno operacijo se strdek odstrani in bolnik je hitro rešen težav, zato je potreben čim hitrejši pregled pri zdravniku.«
Najbolj smiselna je vsekakor preventiva, kar pomeni, da moramo skrbeti za redno in mehko odvajanje ter uživati prehrano, bogato z vlakninami, in dovolj tekočine, pomagata tudi veliko gibanja in izogibanje nepretrganemu sedenju ter dolgotrajnemu sedenju na školjki. Škodujejo tudi začinjene jedi in alkohol. »Hemoroidi niso nevarna, ampak zelo neprijetna bolezen,« še sklene dr. Visnovič Poredoševa.
»Če se pojavijo, poskrbimo za higieno anorektalnega predela z blagimi neagresivnimi mili in nego z mazili, ki nahranijo in negujejo kožo. Enkrat do trikrat na teden si pripravimo mlačno kopel iz hrastove skorje, ki pomirja vneto in srbečo kožo ter preprečuje rast mikroorganizmov. Za samozdravljenje uporabljamo lokalne anestetike ter kreme, svečke ali kapsule z zdravilnimi učinkovinami, ki lokalno zmanjšajo vnetje, draženje, srbečico in bolečine. Ob hujših težavah priporočamo uporabo zdravila, ki stabilizira stene kapilar, vpliva na aktivnost in zaščito ven in ima protivnetne učinke. Za optimalno samozdravljenje se je vedno priporočljivo najprej posvetovati s farmacevtom.
Sveža kri opozarja
»Hemoroidi, imenovani tudi zlata žila, so nabrekle vene v steni zadnjika,« pojasnjuje dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., spec. družinske medicine. »Bolečine pri odvajanju blata, razdraženost, srbečica v predelu zadnjika in svetlo rdeča kri na blatu so pogosti spremljajoči znaki. Poznamo notranje in zunanje hemoroide. Notranji so normalna anatomska struktura znotraj zadnjikovega kanala. Gre za vensko-arterijski preplet žil, ki je prekrit s sluznico in kot nekakšna blazinica pomaga pri zadrževanju vetrov, sluzi in tekočega blata. Zunanji hemoroidi so ob vhodu v zadnjikov kanal in so pokriti s kožo. Lahko srbijo in so boleči, lahko jih zatipamo s prsti.«
V jedilnik moramo vključiti dovolj vlaknin. FOTO: Marilyna/Getty Images
Kdaj k zdravniku?
Ko hemoroidi trajajo dlje kot en teden brez znakov izboljšanja, ob pojavu krvi v blatu, temne krvi v ali na blatu ali ob dolgotrajnem krvavenju iz zadnjika, ob sočasno prisotni bolečini, napetosti v trebuhu in bruhanju, ob nastopu nenadne, hude bolečine pri odvajanju blata, pri dolgotrajni ali ponavljajoči se razdraženosti in srbečici v predelu zadnjika, ob spremembi navad pri odvajanju blata, ko se hemoroidi pojavijo pri zdravljenju z zdravili proti strjevanju krvi, ob pojavu hemoroidov pri mlajših osebah, če se stanje kljub zdravljenju ne izboljša, ob stopnjujočih se bolečinah in krvavitvah.
Ko hemoroidi trajajo dlje kot en teden brez znakov izboljšanja, ob pojavu krvi v blatu, temne krvi v ali na blatu ali ob dolgotrajnem krvavenju iz zadnjika, ob sočasno prisotni bolečini, napetosti v trebuhu in bruhanju, ob nastopu nenadne, hude bolečine pri odvajanju blata, pri dolgotrajni ali ponavljajoči se razdraženosti in srbečici v predelu zadnjika, ob spremembi navad pri odvajanju blata, ko se hemoroidi pojavijo pri zdravljenju z zdravili proti strjevanju krvi, ob pojavu hemoroidov pri mlajših osebah, če se stanje kljub zdravljenju ne izboljša, ob stopnjujočih se bolečinah in krvavitvah.
Zunanji hemoroidi lahko otečejo tudi po telesnih obremenitvah in športnih dejavnostih, kot je denimo kolesarjenje; če se težave pojavljajo pogosto, sogovornica priporoča preventivno uživanje mikroniziranih flavonoidov že nekaj dni pred načrtovano dejavnostjo. Najbolj nezaželen zaplet pa je tromboza enega zunanjega hemoroidnega vozla, pojasnjuje: »Bolnik opazi bolečo zatrdlino v zadnjiku, ima bolečine pri sedenju in odvajanju. Z majhno operacijo se strdek odstrani in bolnik je hitro rešen težav, zato je potreben čim hitrejši pregled pri zdravniku.«
Pomagamo si lahko sami
Najbolj smiselna je vsekakor preventiva, kar pomeni, da moramo skrbeti za redno in mehko odvajanje ter uživati prehrano, bogato z vlakninami, in dovolj tekočine, pomagata tudi veliko gibanja in izogibanje nepretrganemu sedenju ter dolgotrajnemu sedenju na školjki. Škodujejo tudi začinjene jedi in alkohol. »Hemoroidi niso nevarna, ampak zelo neprijetna bolezen,« še sklene dr. Visnovič Poredoševa.
»Če se pojavijo, poskrbimo za higieno anorektalnega predela z blagimi neagresivnimi mili in nego z mazili, ki nahranijo in negujejo kožo. Enkrat do trikrat na teden si pripravimo mlačno kopel iz hrastove skorje, ki pomirja vneto in srbečo kožo ter preprečuje rast mikroorganizmov. Za samozdravljenje uporabljamo lokalne anestetike ter kreme, svečke ali kapsule z zdravilnimi učinkovinami, ki lokalno zmanjšajo vnetje, draženje, srbečico in bolečine. Ob hujših težavah priporočamo uporabo zdravila, ki stabilizira stene kapilar, vpliva na aktivnost in zaščito ven in ima protivnetne učinke. Za optimalno samozdravljenje se je vedno priporočljivo najprej posvetovati s farmacevtom.
