FRUKTOZA

Izognimo se skritemu sladkorju: uživajte čim manj sladkih pijač

Fruktoza je predvsem v sadju, tudi v medu in melasi; uživanje živil in pijač, sladkanih s fruktozo, je tvegano za zdravje.
Fotografija: Uživajmo čim manj predelanih sladkih živil in sladkih pijač. FOTO: Monticelllo/Getty Images
Odpri galerijo
Uživajmo čim manj predelanih sladkih živil in sladkih pijač. FOTO: Monticelllo/Getty Images

Če bomo uživali čim manj predelanih sladkih živil in sladkih pijač, se bomo izognili fruktozi oziroma sadnemu sladkorju. Po definiciji je fruktoza enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid, ki je v primerjavi z namiznim, belim sladkorjem slajša.

Sadje z veliko fruktoze so jabolka in hruške. FOTO: Tereza Tarasova/Getty Images
Sadje z veliko fruktoze so jabolka in hruške. FOTO: Tereza Tarasova/Getty Images

Fruktoza je skupaj z glukozo sestavina belega in rjavega sladkorja. V naravi jo imenujemo sadni sladkor, saj je prisotna predvsem v sadju, je pa tudi v medu in v stranskem produktu pri proizvodnji sladkorja, melasi.

Preobčutljivost za fruktozo oziroma fruktozna intoleranca je sorazmerno pogosta, imelo naj bi jo 30 odstotkov populacije. Fruktozna intoleranca je stanje, do katerega privede pomanjkanje beljakovinskega prenašalca, ki prenaša fruktozo iz črevesja v črevesne celice.

Od tam fruktoza potuje naprej po presnovni poti. Ker se premalo fruktoze absorbira, ta ostaja v črevesju in tam predstavlja substrat za črevesne bakterije. Nastajajo plini, kratkoverižne maščobne kisline in organske kisline, opiše specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič. »Posledice so napihnjenost, bolečine v trebuhu in izločanje plinov. Naj poudarim, da vsi ti simptomi lahko nastanejo tudi pri osebah, ki nimajo fruktozne intolerance, a so zaužile preveč fruktoze. Absorpcijska sposobnost črevesa je namreč omejena in presežek je tudi pri zdravih osebah substrat za črevesne bakterije.«

Fruktoza je enostaven sladkor ali monosaharid, največ ga je, kot rečeno, v sadju, prisotna je tudi v namiznem sladkorju, danes pa jo v veliki meri dodajajo živilom, saj je slajša od namiznega sladkorja, počasneje se absorbira in tudi njen glikemični indeks je nižji v primerjavi s sladkorjevim. Verjetno je to razlog, pravi sogovornica, da je Evropska agencija za varno hrano (EFSA) dovolila na živilskih izdelkih napisati trditev: Uživanje živil, ki vsebujejo fruktozo, zvišuje raven glukoze v krvi manj kot uživanje živil, ki vsebujejo saharozo ali glukozo.

Uživajmo čim manj predelanih sladkih živil in sladkih pijač. FOTO: Monticelllo/Getty Images
Uživajmo čim manj predelanih sladkih živil in sladkih pijač. FOTO: Monticelllo/Getty Images

Ob tem velja opozoriti, da je tudi uživanje živil in pijač, sladkanih s fruktozo, za zdravje tvegano. Poveča se možnost za debelost, sladkorno bolezen, zamaščena jetra in metabolni sindrom, za katerega je najpogostejši vzrok nezdrav življenjski slog, ter srčno-žilne bolezni.

Preobčutljivost za fruktozo traja vse življenje. Kot pravi Potočnik Benčičeva, jo zdravimo tako, da iz prehrane izločimo vse z visoko vsebnostjo fruktoze.

»V začetku zdravljenja poskušamo izločiti čim več fruktoze, po nekaj tednih, ko se stanje izboljša, pa jo zelo postopoma dodajamo, da nekako poiščemo prag tolerance. Izločiti fruktozo iz prehrane pomeni izločiti sadje. To je sicer bogato z vitamini in vlakninami, zato je priporočilo, da intolerantna oseba izloči sadje, ki vsebuje veliko fruktoze, npr. jabolka, hruške, lubenice, mango, suho sadje, med zelenjavo so to artičoke, beluši, brokoli, por, gobe, čebula, izdelki iz paradižnika. Veliko fruktoze je tudi v medu, nekaterih brezalkoholnih pijačah in v mnogo predelanih živilih.« 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas