GLUHI

Gluhota je ena najtežjih invalidnosti

Praznovanje uspešnih skupnosti gluhih je geslo letošnjega mednarodnega dneva, v Sloveniji jih je 1500.
Fotografija: Slušne aparate uporablja 80.000 oseb. FOTO: Alexraths/Getty Images
Odpri galerijo
Slušne aparate uporablja 80.000 oseb. FOTO: Alexraths/Getty Images

V Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije je združenih 13 društev, v katerih je vključenih okoli 5500 članov, od teh je 1500 gluhih, 60 gluhoslepih, 150 oseb s polževim vsadkom, medtem ko je v Sloveniji 80.000 oseb s slušnim aparatom (pred šestimi leti jih je bilo 10.000 manj) in 550 oseb s polževim vsadkom. V svetu je po ocenah najmanj 75 milijonov gluhih ljudi.

V rednem šolstvu imajo do štiri ure tolmačenja na teden. FOTO: Fizkes/Getty Images
V rednem šolstvu imajo do štiri ure tolmačenja na teden. FOTO: Fizkes/Getty Images
Po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je gluhota ena najtežjih invalidnosti. Gluho osebo opredeljuje izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz povprečno na ravni 91 dB ali več. Zaradi okvare imajo gluhe in težko naglušne osebe velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas, kar lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti.
 

Brez invalidnine


»Absurdno je, da v Sloveniji obstaja izobraževanje gluhih že 121 let, a se še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku. Ob tem ko obstajata zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika in dan znakovnega jezika, slovenski znakovni jezik pa je od leta 2017 vpisan tudi v nesnovno kulturno dediščino, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport že nekaj let stojita dva zelo pomembna akta – umestitev slovenskega znakovnega jezika v slovenski šolski prostor po vseh vertikalah in učni načrt za slovenski znakovni jezik kot izbirni predmet v osnovni šoli.

Gluhi otroci imajo v rednem šolstvu do štiri ure tolmačenja na teden, če si jih izborijo, in tako ne morejo dovolj spremljati znakovnega jezika,« pravi Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Dodaja, da imajo gluhe osebe status invalida, vendar nimajo priznane nobene invalidnine. Nimajo niti priznane 100-odstotne telesne okvare. »Resorno ministrstvo je izdelalo evalvacijo in ugotovilo, da je za gluhe in naglušne v Sloveniji v primerjavi z drugimi invalidi najslabše urejeno. Nujno bi se moralo izboljšati izobraževanje gluhih.



V Sloveniji so bili za gluhe otroke ustanovljeni trije šolski centri. Ker je bil mnogo let znakovni jezik prepovedan (tudi v teh posebnih šolah zanje), se jim je naredila ogromna škoda, ki se še danes ni v celoti popravila. V te šole se vpisuje čedalje manj gluhih otrok, čeprav jih je vsako leto približno enako. Prav tako so se morali gluhi učenci v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah še pred kratkim spoprijemati z velikimi izzivi, saj jim izobraževalne ustanove še vedno ne omogočajo tolmača v celoti. Žal je moralo priti do tožb in sodb vrhovnega sodišča, da so se stvari premaknile na bolje,« še pove sogovornik.

Letošnje geslo mednarodnega dneva gluhih je Praznovanje uspešnih skupnosti gluhih. Moto lahko razumemo kot plod razvoja in prehojene poti od začetkov organiziranega delovanja do danes. Mimogrede: organizirano delovanje gluhih v Sloveniji sega v leto 1931, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo gluhonemih Dravske banovine – prvo društvo gluhih pri nas.
 

Edini dnevni center v Sloveniji


V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije izpostavljajo udejanjanje programa Dnevni center za starejše gluhe, naglušne in gluhoslepe, ki dopolnjuje skrb države na tem področju. Ker pa program ne more zadovoljevati vseh njihovih potreb, še posebno v življenjskem obdobju, ko starejši potrebujejo več zdravstvene oskrbe ali celo nasta­nitev v domu starejših, sta sodelovanje in iskanje rešitev na področju institucionalnega varstva gluhih zato vse bolj aktualni nalogi.



»Dnevni center, ki ga društvo izvaja od leta 2009, je edini v Sloveniji. Uporabnikom omogoča druženje s sebi enakimi in različne dejavnosti. Namen je omiliti socialno izključenost uporabnikov, dvigniti kakovost njihovega življenja in jim omogočiti uspešno interakcijo. Starejši gluhi, naglušni in gluhoslepi so v eni izmed najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zato ustanovitev dnevnega centra predstavlja pomembno inovacijo na področju socialnega varstva za starejše,« še pravi Anton Petrič, ki doda, da bo slavnostna akademija ob letošnjem mednarodnem dnevu gluhih in 90. obletnici ustanovitve Društva gluhonemih Dravske banovine v soboto, 25. septembra, ob 11. uri v SiTi teatru v ljubljanskem BTC. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas