Ekološko in lokalno je idealno
Ekološka hrana je plod ekološke pridelave, ki spoštuje osnovna načela do narave in okolja prijaznega kmetovanja; je kakovostna in za naše zdravje bolj koristna.
Odpri galerijo
V duhu lokalnega raje sezimo po jabolkah kot po južnem sadju. FOTO: Guliver/Getty Images
Zanimivo, kako so krizne razmere, ki jih je sprožila epidemija koronavirusa, potrošnike spodbudile h kupovanju lokalne hrane. Čeprav se pogosto radi izgovarjamo, da si slovenske hrane ne moremo privoščiti, ker je predraga, se v kriznih časih povpraševanje po domačem le poveča in krepi. Tako je videti ob sobotnih obiskih tržnic, kjer kupcev ne manjka, povečala pa se je tudi prodaja lokalne hrane, ki jo kmetje pripeljejo na dom. To nam je potrdilo nekaj kmetov, ki ob sobotah na ekološko tržnico na Viču v Ljubljani pripeljejo svoje pridelke in pravijo, da se prodaja v tem času ni zmanjšala, kvečjemu nasprotno. Temu najbrž botruje tudi strah pred žal vse slabšo samooskrbnostjo Slovenije s hrano, ki smo ji priča v zadnjih letih.
Da bi se trend povpraševanja in kupovanja obrnil v prid domači hrani, si prizadeva tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pred dnevi začelo ozaveščevalno kampanjo Ekološko in lokalno je idealno!, ki se izvaja v podporo slovenskim ekološkim pridelovalcem in predelovalcem. Medijska kampanja bo potekala do konca junija, z njo želijo širši javnosti predstaviti pomen lokalne ekološke hrane ter njene koristi za zdravje človeka in okolja. Ekološko živilo prepoznamo po evropskemu zelenem znak za ekološko živilo, pripis Kmetijstvo Slovenije pa zagotavlja, da gre za lokalno pridelano ekološko hrano. Številne znanstvene raziskave dokazujejo večjo vsebnost hranil v ekološki hrani. Kadar je lokalnega izvora, je njena prehrambna vrednost pogosto najvišja, saj so živila manj časa skladiščena in imajo najkrajšo pot do končnega uporabnika.
Ekološko pridelovanje je v Sloveniji vse bolj prisotno, leta 2019 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 5,5 odstotka vseh kmetij, vse več kmetov pa se s svojimi proizvodi, ki jih prodajajo predvsem na tržnicah in domačem tržišču, pojavlja tudi v specializiranih prodajalnah in večjih trgovskih centrih. Ekološka pridelava in predelava hrane je pri nas izpostavljena strogemu nadzoru in predpisom, tako domačim kot evropskim, ki omejujejo uporabo kemijskih snovi, zagotovljena pa je tudi sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika.
Ekološka hrana ima zaradi naravnega načina pridelave na voljo dovolj časa za optimalno rast in razvoj.
Kriza nas je močno usmerila k lokalni potrošnji. FOTO: Guliver/Getty Images
Ekološko pridelovanje je v Sloveniji vse bolj prisotno, leta 2019 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 5,5 odstotka vseh kmetij, vse več kmetov pa se s svojimi proizvodi, ki jih prodajajo predvsem na tržnicah in domačem tržišču, pojavlja tudi v specializiranih prodajalnah in večjih trgovskih centrih. Ekološka pridelava in predelava hrane je pri nas izpostavljena strogemu nadzoru in predpisom, tako domačim kot evropskim, ki omejujejo uporabo kemijskih snovi, zagotovljena pa je tudi sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika.
