UŠI
Uši sesajo kri
Ne hranijo se z umazanijo, pojavijo pa se lahko ne glede na starost, spol, raso in socialno-ekonomski status; ključno je temeljito razuševanje.
Odpri galerijo
Ne prenašajo bolezni, a povzročajo srbečico. FOTO: Sophie Walster/Getty Images
Otroci se z jesenjo vračajo v kolektive, vse prerade pa se jim v tem času pridružijo tudi uši. Naglavna nadloga sicer ne prenaša bolezni, a povzroča neprijetno srbenje, to pa praske in rane. Vsekakor se moramo z ušmi spopasti in jih nemudoma odstraniti, seveda pa bo v prihodnjih mesecih nujna tudi preventiva z rednim pregledovanjem in temeljitim razčesavanjem las.
»Naglavne uši so majhne žuželke brez kril, s tremi pari nog in prosojnim telesom, ki se po hranjenju s krvjo obarva rdečkasto. Velike so kakšne tri milimetre,« pojasnjuje Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije iz Medicinskega centra Barsos. »Lasišče je zanje idealno okolje, lasje jim omogočajo dobro skrivališče, dostop do hrane in prostor za odlaganje jajčec.
Za preživetje odraslih uši in jajčec sta pomembni tudi sobna temperatura, ki mora biti med 25 in 30 stopinjami Celzija, in primerna vlažnost, zato imajo zunaj lasišča malo možnosti za preživetje. Uši povzročajo neprijetno srbenje s svojimi ugrizi. Otroci se zaradi njih nenehno praskajo, zaradi česar na koži opazimo rdečico in opraskanine. Pomembno je, da smo na lasišče pozorni ves čas, saj se lahko srbenje pojavi šele čez nekaj tednov, nekateri odrasli pa ga sploh nikoli ne občutijo.«
Gnide so jajčeca, ki jih na lase odlagajo odrasle uši, velike so približno milimeter in so ovalne oblike, nadaljuje sogovornica: »Žive prepoznamo po svetleči, rjavkasti barvi, mrtve pa so motno bele. V nasprotju z mrtvimi žive počijo, ko jih stisnemo med nohti. Uši običajno vsako posamezno gnido pritrdijo na svoj las. Odrasla uš lahko na dan odloži od osem do dvanajst jajčec, skupno do 300!«
Zmotno je prepričanje, da so ti paraziti znak slabih higienskih navad, poudarja Kumljeva: »Uši se ne hranijo z umazanijo na lasišču, temveč sesajo kri. Prej bi lahko rekli, da se celo raje naselijo na umitih lasiščih. Pojavljajo se brez pravila pri vseh, ne glede na starost, spol, raso in socialno-ekonomski status. Ker se najpogosteje prenašajo s stikom med glavami, se hitreje prenašajo med otroki, ki se med igro pogosto z glavami dotikajo drug drugega. Prenašajo se tudi med ljudmi, ki skupaj prebivajo, zato prenos z otroške na glavo staršev ni redkost. Sicer se redkeje prenašajo s posrednim stikom prek glavnikov, krtač, kap, čelad, posteljnine in brisač, vsekakor pa ta možnost obstaja.
Zmotno je prepričanje, da uši skačejo z glave na glavo, saj so to plazeči insekti, ki ne skačejo in ne letajo.« Ker se srbenje včasih pojavi šele pozneje, je nujno redno pregledovanje lasišča, ki naj pri mlajših otrocih postane kar rutina, svetuje sogovornica: »Otrokova ramena ogrnemo z brisačo, nato pa natančno pregledamo lasišče od narastišča proti konicam in smo še posebno pozorni na zatilje ter za ušesi. Najbolje je, če ga prečesavamo, vsekakor pa to počnemo podnevi, saj so najbolje vidne pri dnevni svetlobi. Ob koncu pregledovanja ne pozabimo na higieno rok, brisačo operemo in umijemo glavnik oziroma krtačo.«
In če ugotovimo, da so se na laseh pojavile uši? »Takrat moramo takoj obvestiti vrtec ali šolo in vse, s katerimi je bila oseba v stiku v zadnjih dveh tednih. V lekarni si priskrbimo učinkovito sredstvo proti naglavnim ušem, primerno za osebo, ki ga potrebuje. Priskrbimo si tudi poseben glavnik z daljšimi zobniki. Po temeljitem razuševanju ni razloga, da otrok ne bi smel v šolo ali vrtec, zelo pa je pomembno, da so vsi starši dosledni in vztrajni pri razuševanju.«
Po temeljitem razuševanju gre lahko otrok nazaj v šolo ali vrtec. FOTO: Ysach/Getty Images
»Naglavne uši so majhne žuželke brez kril, s tremi pari nog in prosojnim telesom, ki se po hranjenju s krvjo obarva rdečkasto. Velike so kakšne tri milimetre,« pojasnjuje Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije iz Medicinskega centra Barsos. »Lasišče je zanje idealno okolje, lasje jim omogočajo dobro skrivališče, dostop do hrane in prostor za odlaganje jajčec.
Za preživetje odraslih uši in jajčec sta pomembni tudi sobna temperatura, ki mora biti med 25 in 30 stopinjami Celzija, in primerna vlažnost, zato imajo zunaj lasišča malo možnosti za preživetje. Uši povzročajo neprijetno srbenje s svojimi ugrizi. Otroci se zaradi njih nenehno praskajo, zaradi česar na koži opazimo rdečico in opraskanine. Pomembno je, da smo na lasišče pozorni ves čas, saj se lahko srbenje pojavi šele čez nekaj tednov, nekateri odrasli pa ga sploh nikoli ne občutijo.«
Zmotno je prepričanje, da skačejo z glave na glavo.
Gnide so jajčeca, ki jih na lase odlagajo odrasle uši, velike so približno milimeter in so ovalne oblike, nadaljuje sogovornica: »Žive prepoznamo po svetleči, rjavkasti barvi, mrtve pa so motno bele. V nasprotju z mrtvimi žive počijo, ko jih stisnemo med nohti. Uši običajno vsako posamezno gnido pritrdijo na svoj las. Odrasla uš lahko na dan odloži od osem do dvanajst jajčec, skupno do 300!«
Z glave na glavo
Zmotno je prepričanje, da so ti paraziti znak slabih higienskih navad, poudarja Kumljeva: »Uši se ne hranijo z umazanijo na lasišču, temveč sesajo kri. Prej bi lahko rekli, da se celo raje naselijo na umitih lasiščih. Pojavljajo se brez pravila pri vseh, ne glede na starost, spol, raso in socialno-ekonomski status. Ker se najpogosteje prenašajo s stikom med glavami, se hitreje prenašajo med otroki, ki se med igro pogosto z glavami dotikajo drug drugega. Prenašajo se tudi med ljudmi, ki skupaj prebivajo, zato prenos z otroške na glavo staršev ni redkost. Sicer se redkeje prenašajo s posrednim stikom prek glavnikov, krtač, kap, čelad, posteljnine in brisač, vsekakor pa ta možnost obstaja.
Ne zanemarimo preventiveNajpomembnejše je pregledovanje lasišča vsaj vsak teden, če imamo doma otroka, ki obiskuje vrtec ali šolo. Vsak družinski član naj ima svoj glavnik oziroma krtačo, ne izmenjujemo si niti slušalk, pokrival. Dolgi lasje naj bodo tesno speti. Na prodaj so tudi preparati, ki naj bi preprečevali okužbo z ušmi, z vonjem sivke in čajevca. Nekateri starši pri otrocih uporabljajo tudi lak za lase, a učinkovitost ni preverjena in je lahko celo škodljiva.
Zmotno je prepričanje, da uši skačejo z glave na glavo, saj so to plazeči insekti, ki ne skačejo in ne letajo.« Ker se srbenje včasih pojavi šele pozneje, je nujno redno pregledovanje lasišča, ki naj pri mlajših otrocih postane kar rutina, svetuje sogovornica: »Otrokova ramena ogrnemo z brisačo, nato pa natančno pregledamo lasišče od narastišča proti konicam in smo še posebno pozorni na zatilje ter za ušesi. Najbolje je, če ga prečesavamo, vsekakor pa to počnemo podnevi, saj so najbolje vidne pri dnevni svetlobi. Ob koncu pregledovanja ne pozabimo na higieno rok, brisačo operemo in umijemo glavnik oziroma krtačo.«
Pravilno razuševanje»Sredstvo proti ušem skrbno razporedimo po suhih laseh, ga pustimo delovati in nato speremo z vodo. Lase prečešemo. Začnemo pri ušesih in po pramenih sledimo od narastišča proti konicam, ob tem pa se z glavnikom čim dlje dotikamo lasišča in vsak pramen prečešemo večkrat. Po vsakem potegu pregledamo glavnik, ga obrišemo s papirnatim robčkom in tega odvržemo v posebno vrečko. Ko končamo, vrečko zavržemo, glavnik pa temeljito speremo z vročo vodo,« pojasnjuje pediatrinja iz Barsosa. »Lasišča nato vsaj dva dneva ne umivamo. Razuševanja se lotimo pri vseh osebah z ušmi na isti dan in postopek ponovimo čez kak teden, vmes pa vsak dan prečesavamo lasišče. Ne smemo pozabiti niti na vse predmete, ki jih je oseba z ušmi uporabljala. V vroči vodi pri 60 °C operemo perilo, brisače, posteljnino, krtače in glavnike, ki so bili v stiku z lasmi. Predmete, ki jih ne moremo oprati, zapremo v neprepustno plastično vrečko in jih za dva tedna pustimo pri sobni temperaturi ali jih za 24 ur spravimo v zamrzovalnik. Prav tako moramo dobro presesati in prebrisati uporabljene površine.«
In če ugotovimo, da so se na laseh pojavile uši? »Takrat moramo takoj obvestiti vrtec ali šolo in vse, s katerimi je bila oseba v stiku v zadnjih dveh tednih. V lekarni si priskrbimo učinkovito sredstvo proti naglavnim ušem, primerno za osebo, ki ga potrebuje. Priskrbimo si tudi poseben glavnik z daljšimi zobniki. Po temeljitem razuševanju ni razloga, da otrok ne bi smel v šolo ali vrtec, zelo pa je pomembno, da so vsi starši dosledni in vztrajni pri razuševanju.«
