Odpravimo stigmo

Glasno spregovorimo o demenci je sporočilo, ki ga letos želijo razširiti v vseh državah ter tako ozavestiti javnost o bolezni, ki tako pri nas kot v svetu prizadene vse več ljudi. Število oseb z demenco tudi zaradi daljšanja starostne dobe v svetu in tudi pri nas narašča. Zbolevajo za več kot dvesto različnimi oblikami, večina za alzheimerjevo boleznijo, ki obsega kar dve tretjini vseh demenc.


Težave z demenco so še vedno velika stigma, pri nas in po svetu. Prvi korak k odpravi tega je bil narejen na letošnjem srečanju G20 v Osaki na Japonskem, kjer so voditelji držav sprejeli pomembno stališče o demenci in podpisali ter sprejeli deklaracijo, ki jo postavlja kot eno prednostnih globalnih zdravstvenih nalog. Mednarodno združenje Alzheimer Disease International, katerega članica je od leta 2014 tudi slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica, si za to že vrsto let prizadeva. To je obveza vladam, da sprejmejo ukrepe za reševanje problemov na področju demence in s tem izboljšanje življenja ljudi z demenco in njihovih družin.

Aktivnosti, ki preprečujejo demenco

Eden od pomembnih dejavnikov tveganja za demenco je staranje, zato je velik poudarek stroke povsod po svetu preventiva. Čeprav demence ne moremo preprečiti, lahko s preventivnimi aktivnostmi odložimo začetek bolezni in upočasnimo njeno napredovanje, pravijo pri Spominčici. Med dokazano učinkovite dejavnosti, ki preprečujejo demenco, spadajo redna fizična in miselna aktivnost, zdrava in uravnotežena prehrana, kakovostno spanje, aktivno družabno življenje ter obvladovanje stresa.

Ob današnjem svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni je letošnje sporočilo Spominčice osebam z demenco in njihovim svojcem to, da niso sami, saj jim Spominčica z vsemi svojimi aktivnostmi ponuja podporo. Kot pravijo predstavniki združenja, je bilo narejenega veliko, a želijo si, da bi lahko naredili še več. Predsednica združenja Štefanija Lukič Zlobec je povedala, da se v združenju s številnimi aktivnostmi trudijo, da bi bila Slovenija prijazna do ljudi z demenco in njihovih svojcev. »Z odpiranjem do demence prijaznih točk po vsej Sloveniji, zdaj jih je že več kot 150, vzpostavljamo mrežo, kjer lahko oboleli in njihovi svojci dobijo koristne informacije, kako živeti s to težko boleznijo in tudi, kako si pomagati, če sami ne zmorejo več.«

Prostovoljci družabniki

Največja težava, ki jo občutijo osebe z demenco, je, da največ obolelih živi doma, pri tem pa se zelo pogosto pojavi izgorelost svojcev, ki skrbijo za obolele. Zato na Spominčici prejmejo največ telefonskih klicev s pozivi, ali lahko kdo pride za nekaj ur delat družbo bolniku, saj oseb z demenco ne smemo pustiti samih. Prav na tem področju so v Spominčici naredili korak naprej, pravi Lukič Zlobčeva: »Norveški projekt smo začeli z družabništvom v Ljubljani in še nekaterih krajih po Sloveniji. To pomeni, da prostovoljec Spominčice obišče osebo z demenco za nekaj ur in ji dela družbo: se z njo pogovarja, ji bere, gresta skupaj na sprehod in podobno.« Ker prostovoljcev nikoli ni dovolj, v Spominčici pozivajo vse, ki bi bili pripravljeni kot prostovoljci postati družabniki osebam z demenco, da se jim oglasijo. »Kandidat za družabnika najprej opravi usposabljanje na strokovnih predavanjih o demenci, nato pa skupaj s Spominčico izberejo družino, ki potrebuje pomoč. Čakalna lista pomoči potrebnih družin je dolga.«

Za osebe z demenco je zelo pomembno, da jim čim prej postavijo diagnozo in začnejo ustrezno zdravljenje. Kot pravijo na Spominčici, se v Sloveniji, ne glede na dolge čakalne dobe, stvari premikajo na bolje, si pa bodo še naprej prizadevali, da bomo v državi čim prej sprejeli sistemsko rešitev za obravnavo in zdravljenje oseb z demenco.