Nadležni celulit

Pred poletjem je večna tema pogovorov med ženskami, v zadnjem času pa tudi moškimi, celulit. Kako se ga kar najhitreje znebiti, kaj storiti, da ga ne bi bilo? To je problem tudi za strokovnjake. Pomanjkanje znanstvenih dokazov o vzrokih nastajanja celulita in številne nasprotujoče si izjave različnih strokovnjakov sprožajo v javnosti nenehne razprave o znanstveni osnovi tega stanja.

Kaj sploh je celulit?

Izraz se je začel pojavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Z njim opisujemo estetsko spremembo – pomarančast videz kože, ki se najpogosteje pojavlja na stegnih, trebuhu, zadnjici, pravi specialistka dermatovenerologije mag. Metka Adamič, dr. med.

»Takšne neprijetnosti opažamo v glavnem pri odraslih ženskah, saj je razporeditev maščevja, mišic in vezivnega tkiva pri njih drugačna kot pri moških. Na tako razporeditev vplivajo predvsem ženski hormoni, zanimivo pa je, da celulita ne moremo preprosto odpraviti s hormonskim zdravljenjem. V medicinskem slovarju opisujejo celulit kot nagubano kožno površino na določenih delih telesa, ki nastaja zaradi posebne razporejenosti podkožnega maščevja in veziva. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se v kozmetični industriji pojavljajo različna sredstva, ki naj bi ugodno učinkovala pri njegovem odpravljanju. Življenjska doba številnih izdelkov je zelo kratka,« pravi sogovornica.

Adamičeva poudarja, da danes nekateri zamenjujejo izraz celulit z izrazom celulitis (panikulitis), ki pomeni nekaj povsem drugega. »Tako se imenujejo vnetne spremembe v podkožnem maščobnem tkivu, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov: pritiskov, poškodbe, mraza, kemičnih snovi, kot je na primer silikon za injiciranje pri estetskih korektivnih postopkih. Celulitis lahko spremlja tudi nekatere bolezni trebušne slinavke ali pa nastane kot samostojno kožno obolenje. Navzven se kaže v obliki čvrstih, bolečih in oteklih vozličev, nad katerimi je koža obarvana modrikasto rdeče.«


Celulit patohistološko nima elementov celulititsa oziroma panikulitisa, pravi: »Osnovne patološke spremembe, ki jih lahko opažamo, so pri celulitu limfni zastoj, otekanje oziroma edem v usnjici (retikularni plasti) ter v podkožnem maščobnem tkivu. Razumevanje dogajanja pri celulitu je osnova za nastajanje številnih sredstev, namenjenih zmanjšanju te težave.«
 

Skrb za kožo

Za zdaj še vedno velja, da ni znanstvenih dokazov, da bi preštevilne proticelulitne metode, ki jih imamo na voljo, res tudi tako učinkovale, da bi se celulita povsem znebili. Kot pravi sogovornica, objektivne, merljive metode, s katerimi bi učinkovitost različnih pripravkov lahko realno merili in primerjali, pravzaprav niti ne obstajajo. »Število opazovanih oseb v študijah je praviloma premajhno, da bi na podlagi dobljenih rezultatov objektivno sklepali o učinkovitosti pripravka ali metode. Največkrat kot ugoden rezultat navajajo zmanjšane obsega okončin. Žal tudi ni nobenega zagotovila, da so takšni učinki trajni, da obstanejo tudi po prenehanju uporabljanja določenega pripravka.«


Pa vendarle nismo povsem nemočni, sogovornica v boju proti celulitu priporoča kombinacijo več metod. »Uživanje zdrave hrane z majhno količino soli, redna telesna vadba in ohranjanje mišične napetosti (tonusa) so dejavniki, ki zagotovo najbolj vplivajo na ohranjanje optimalnega videza kože. Ob tem ni odveč opozorilo pred raznimi nepreizkušenimi kirurškimi metodami, specialnimi dietami ali masažnimi tehnikami, za katere ni znanstveno potrjenih dokazov o učinkovitosti in največkrat terjajo svoj davek na naivnost. Seveda nekateri sodobni postopki, ki vključujejo individualno prilagojeno masažo in limfno drenažo, stanje lahko lepo popravijo, učinki so praviloma prehodnega značaja,« sklene Metka Adamič.