ZDRAVJE

Aktivno proti debelosti

Objavljeno 25. maj 2019 12.14 | Posodobljeno 25. maj 2019 12.14 | Piše: Marija Mica Kotnik

Debelost je kronična presnovna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 uvrstila na seznam bolezni, v zadnjem času je dosegla razsežnosti epidemije.

Stigmatizacija ljudi, ki živijo z debelostjo, ogroža zdravje, ustvarja neenakosti na področju zdravja in ovira njihovo prizadevanje za zmanjševanje debelosti. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Ljudje po svetu postajamo čedalje bolj debeli. V tem stoletju je debelost podobno ali celo bolj razširjena kot podhranjenost in nalezljive bolezni, ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija. Če kmalu ne bomo sprejeli konkretnih ukrepov za preprečevanje in zdravljenje tega pojava, bo do leta 2025 debelih že več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Debelost je kronična bolezen z ogromno razširjenostjo v razvitih državah, ki prizadene moške in ženske vseh ras in starosti. Vse več je dokazov, da ima škodljive socialne, gospodarske in zdravstvene posledice: s svojimi vzroki in posledicami, predvsem v povezavi z nezdravo prehrano, spada med vodilne vzroke obolevnosti in prezgodnje umrljivosti na planetu, ne le v naši državi. V teh dneh ob evropskem dnevu preprečevanja debelosti po vsej Evropi potekajo dogodki, ki opozarjajo nanjo in na njeno razširjenost ter pozivajo k skupni strategiji javnega zdravstva v evropskih državah, ki vključuje spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad in aktivnejšega življenjskega sloga ter omogočanje ustreznega zdravljenja in nege.

Otroška debelost

Skrb vzbuja naraščajoča pojavnost otroške debelosti v Evropi, ki je priznana kot močan napovednik debelosti pri odraslih in pomemben problem javnega zdravja. Slovenija je ena redkih držav, ki jim je uspelo obrniti smer naraščanja otroške debelosti. Uspešna je s celovito medsektorsko politiko, nacionalnim programom Dober tek, Slovenija, pravi Monika Robnik z
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Skrb vzbuja naraščajoča pojavnost otroške debelosti.
Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodaja, da debelost pri otrocih ne narašča ali upada samo v povprečju. »Še vedno imamo skupine otrok ali območja v Sloveniji, kjer je debelost naraščajoč problem, najbolj neugoden tam, kjer je povezan z nizko telesno dejavnostjo otrok in posledično neugodno telesno zgradbo z nizko mišično maso in manjšimi gibalnimi zmožnostmi. Zato na NIJZ problematiki debelosti namenjamo posebno pozornost in se vključujemo v različne projekte in aktivnosti, pri tem pa opozarjamo, da neustrezen javni govor o debelosti lahko sproža zdravstvene probleme tudi na strani motenj hranjenja.« Njihovi strokovnjaki priporočajo vsakodnevno telesno dejavnost v skladu s priporočili ter uživanje pestre mešane prehrane glede na posameznikove energijske potrebe.
Stigma debelosti
Čezmerna telesna teža in osebe, ki imajo težave z njo, so pogosto tarče nestrpnosti, kar lahko vpliva na njihovo vsakodnevno življenje, saj doživljajo negativen odnos na več področjih. Stigmatizacija ogroža zdravje, ustvarja neenakosti na področju zdravja, ovira njihovo prizadevanje za zmanjševanje debelosti, odvrača jih od iskanja zdravniškega nasveta o tem, kako učinkovito in zdravo zmanjšati preveliko telesno težo.

Ker smo v Sloveniji ne glede na določene učinkovite ukrepe še vedno priča epidemiji čezmerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih, smo se vključili v projekt STOP (Science and Technology in childhood Obesity Policy). Kot pravi sogovornica, projekt združuje mednarodne raziskovalne in zagovorniške organizacije za ustvarjanje znanstveno utemeljenih in politično relevantnih dokazov o dejavnikih, ki so prispevali k širjenju otroške debelosti v evropskih državah in alternativnim možnostim politike, ki so na voljo za reševanje problema. »Ključni cilji so oceniti vplive politik in ukrepov za obravnavo otroške debelosti, razviti orodja politik, ki zagotavljajo praktične smernice in orodja za oblikovanje in izvajanje učinkovitih in trajnostnih politik ter ukrepov vlad in zainteresiranih strani zasebnega sektorja ter ustvariti pravočasne, izčrpne in politično ustrezne ukrepe proti otroški debelosti v vseh evropskih državah.«

Vpliv okolja

Raziskave NIJZ kažejo, da v vseh družbenih skupinah na prehranske odločitve bolj kot posameznikove vplivajo možnosti v okolju, najpomembneje pri nižjih socialno-ekonomskih slojih. To okolje je tako imenovano debelilno, pove sogovornica: »To je okolje, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in sočasno premajhne porabe. Eden od elementov debelilnega okolja je trženje nezdrave hrane, večina hrane, ki se trži otrokom, vsebuje preveliko količino maščob, soli in sladkorja.«

Debelost je kronična bolezen z ogromno razširjenostjo v razvitih državah, ki prizadene moške in ženske vseh ras in starosti.

Pri mlajši populaciji govorimo predvsem o trženju prek digitalnih medijev, katerega cilj je vključevanje otrok v čustvene, zabavne vsebine ter spodbujanje k izmenjavi teh izkušenj z vrstniki. Algoritmi digitalnih platform dajejo prednost manj očitnim daljše gledanim oglasom, tako se izognejo vsakršni medijski pismenosti, pravi. »Za namen zbiranja podatkov o izpostavljanju otrok digitalnem trženju je bilo razvito orodje CLICK. Testirali ga bomo za svetovno zdravstveno regijo, kar je priznanje naši državi in delu na tem področju,« sklene Robnikova. 
Deli s prijatelji