VLAGA
Vlaga vpliva na naše počutje
V stanovanju naj bo od 20 do 23 °C, v spalnici pa malo hladneje; pomembna je tudi vlažnost zraka.
Odpri galerijo
V stanovanju naj bi imeli od 20 do 23 °C. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Vsako zimo se sprašujemo, koliko stopinj naj bo v stanovanju; jih je preveč ali premalo? Naj odpiramo okna in zračimo prostore ali ne? Na koliko naj nastavimo ventil na radiatorju in, ne nazadnje, koliko vlage naj vsebuje zrak v bivalnem prostoru?
Enega odgovora za vse ni. Zdi pa se, da je vsaka naslednja generacija bolj zmrzljiva. Danes si težko predstavljamo, da bi zimo preživeli v hiši tako, da bi zvečer pred spanjem na ogenj v peč položili dve poleni in se pokrili z odejo. In ko bi zjutraj vstali, bi morali najprej zakuriti, na oknih pa bi se čez noč narisale ledene rože.
Kako dobro prenašamo mraz, je odvisno od več dejavnikov, od psihofizične pripravljenosti, maščevja do navajenosti na mraz, ki smo si jo denimo pridobili v mladosti.
Strokovnjaki pravijo, da je v stanovanju, z izjemo spalnice, kjer je lahko temperatura nekoliko nižja, najbolje imeti od 20 do 23 °C. Po lastnih izkušnjah sodeč, pri 20 °C precej ljudi zebe, zame in za številne druge je najvišja omenjena temperatura močno previsoka.
Menda je najbolje nekje vmes, hkrati pa je res, da je za dobro počutje poleg temperature v stanovanju treba uravnavati tudi vlago. Stopnja vlažnosti je odvisna od okolja, zidov, pohištva, zdravniki pravijo, naj bo stopnja vlage pri 22 °C pod 50 odstotki.
Vlažnost zraka nad 60 odstotki povzroča razraščanje glivic in drugih mikroorganizmov, če pa pade pod 45 odstotkov, to izkusimo pri dihanju kot izjemno suh zrak, ki izsušuje sluznico dihal. Pozimi imamo v stanovanjih, kjer nas grejejo radiatorji, običajno večje težave s suhim zrakom, zato moramo bivalne prostore večkrat na dan prezračiti. Ali pa na radiator postaviti posodo z vodo, ki lepo počasi izhlapeva v prostor.
Če je vlage preveč, se poveča razvoj plesni v bivalnem okolju; k nabiranju čezmerne vlage v prostoru prispevajo znojenje, umivanje, kuhanje, pranje in sušenje perila, nezadostno prezračevanje stanovanja, tudi naše dihanje, lončnice in odprti akvariji.
Tudi z ogrevanjem izsušimo zrak v stanovanju.
Enega odgovora za vse ni. Zdi pa se, da je vsaka naslednja generacija bolj zmrzljiva. Danes si težko predstavljamo, da bi zimo preživeli v hiši tako, da bi zvečer pred spanjem na ogenj v peč položili dve poleni in se pokrili z odejo. In ko bi zjutraj vstali, bi morali najprej zakuriti, na oknih pa bi se čez noč narisale ledene rože.
Kako dobro prenašamo mraz, je odvisno od več dejavnikov, od psihofizične pripravljenosti, maščevja do navajenosti na mraz, ki smo si jo denimo pridobili v mladosti.
Strokovnjaki pravijo, da je v stanovanju, z izjemo spalnice, kjer je lahko temperatura nekoliko nižja, najbolje imeti od 20 do 23 °C. Po lastnih izkušnjah sodeč, pri 20 °C precej ljudi zebe, zame in za številne druge je najvišja omenjena temperatura močno previsoka.
Menda je najbolje nekje vmes, hkrati pa je res, da je za dobro počutje poleg temperature v stanovanju treba uravnavati tudi vlago. Stopnja vlažnosti je odvisna od okolja, zidov, pohištva, zdravniki pravijo, naj bo stopnja vlage pri 22 °C pod 50 odstotki.
Vlažnost zraka nad 60 odstotki povzroča razraščanje glivic in drugih mikroorganizmov, če pa pade pod 45 odstotkov, to izkusimo pri dihanju kot izjemno suh zrak, ki izsušuje sluznico dihal. Pozimi imamo v stanovanjih, kjer nas grejejo radiatorji, običajno večje težave s suhim zrakom, zato moramo bivalne prostore večkrat na dan prezračiti. Ali pa na radiator postaviti posodo z vodo, ki lepo počasi izhlapeva v prostor.
V stanovanju naj bi imeli od 20 do 23 °C. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Če je vlage preveč, se poveča razvoj plesni v bivalnem okolju; k nabiranju čezmerne vlage v prostoru prispevajo znojenje, umivanje, kuhanje, pranje in sušenje perila, nezadostno prezračevanje stanovanja, tudi naše dihanje, lončnice in odprti akvariji.
