Suša pride počasi
Rahle padavine in topli popoldnevi budijo rastline, ki se po fenološkem koledarju uvrščajo v fenološko predpomlad. Kazalke predpomladi označuje cvetenje leske, malega zvončka, črne jelše, pomladanskega žafrana, lapuha, trepetlike, ive in rumenega drena. Letošnje pomembne vremenske okoliščine z vplivom na zgodnje cvetenje so bile nadpovprečna zimska temperatura zraka, snežna odeja in trajanje, izmenične zimske otoplitve in ohladitve ter tudi večinoma nezmrznjena tla. Rastline obdobja fenološke predpomladi se hitro odzivajo na temperaturno dogajanje oziroma na zimske otoplitve.
Letošnji pogled na temperaturno dogajanje v januarju in februarju kaže zanimivo sliko. Zgovorne so vsote temperature zraka oziroma potrebna akumulirana toplota, da se v rastlinah aktivirajo rastni hormoni. V prvi polovici januarja je akumulacija toplote (vsota temperature nad temperaturnim pragom 0 °C) močno presegla povprečje, na primer v osrednji Sloveniji celo za 4-krat, in je tako primerljiva z akumulacijo, ki je običajno dosežena konec prve dekade februarja, ko je tudi pojav opisanih fenoloških faz že običajen.
Ko se snežne padavine v Alpah zmanjšajo, se zmanjša količina vode v reke in jezera.
Leska in zvonček sta tudi letos v večjem delu Slovenije zacvetela zelo zgodaj, že v prvi polovici januarja, marsikje daleč pred dolgoletnim povprečjem. Ponekod so še ne povsem razviti cvetovi obmirovali pod snegom in razvili ustrezno razvojno fazo šele, ko je skopnel, na primer na Notranjskem šele konec februarja. Opazimo lahko prostorsko in časovno razpršeno pojavnost prvih cvetov: od zelo zgodnjega pojava v prvi polovici januarja do običajne zgodnosti glede na dolgoletno povprečje in na območjih s snegom celo pozen pojav. Fenološki razvoj je tudi letos okrepil trend vse zgodnejše vegetacije, ki je posledica podnebnih sprememb. Zgodnejšemu spomladanskemu razvoju smo priča od sredine osemdesetih let, še izrazitejši vzpon pa je v zadnjih dveh desetletjih oziroma po letu 2000. V tem obdobju sta bili le dve leti z izrazito pozno pomladno vegetacijo, to sta bili leti 2006 in 2010, in nekaj je let, ko je prisotnost snežne odeja mestoma vplivala na kasnejše prebujanje rastlinstva.
Evropska zimska suša
V letošnjem letu se je o suši v evropskem prostoru začelo govoriti že v zimskih mesecih. Številne države po izjemni suši leta 2022 še vedno okrevajo, zato je bila zima ključnega pomena za izboljšanje vodnobilančnih razmer in obnovitev vodnih zalog. Žal pa se je ob koncu februarja kar velik del zahodne Evrope znova soočal z izjemno situacijo. V Italiji je zaradi nekaj tednov trajajočega suhega vremena in precej manj snega kot običajno ter izredno toplega vremena skrb zelo upravičena. Opazovali smo lahko prazne beneške lagune, zgodovinsko nizko gladino Gardskega jezera v zimskem času.
Žabe, krastače in druge dvoživke se, takoj ko se spomladi temperature ponoči dvignejo nad ničlo, selijo iz svojih zimskih domovanj proti mrestiščem, kjer se parijo in odlagajo mreste. Sekulja, ki spada v rod rjavih žab, je med najzgodnejšimi dvoživkami, ki se spomladi prve prikažejo iz svojih zimskih skrivališč. Že februarja lahko opazujemo sparjene sekulje. Parjenje poteka ponoči na mrestiščih, ki so običajno plitva stoječa ali počasi tekoča vodna telesa na sončnih legah. Na ta območja se sekulje v prvem toplejšem obdobju po koncu zime selijo v velikih množicah, tam pa se zadržujejo od februarja do aprila. Omogočimo jim varno pot.
Na nekaterih območjih Evrope je zimska suša povzročila resne motnje v transportu po rekah. Ren, ki se začne v Švici, preden teče skozi Francijo, Nemčijo in Nizozemsko, je ključna trgovska reka v Evropi – in njegov vodostaj je za ta letni čas izjemno nizek. Izsledki graške univerze kažejo, da ima Evropa že od leta 2018 izjemno nizko podtalnico, kar je povzročilo tudi hudo sušo poleti 2022. To je deloma posledica prekomernega črpanja vode za kmetijske prakse: ko se države soočajo z večjimi sušami, kmetje črpajo vodo iz večjih globin, da bi ohranili svoje pridelke. Po medijskih objavah so razmere v Franciji resnejše kot v istem času lani, obnavljanje podzemne vode zaostaja za dva meseca.
Tudi pri nas budno spremljamo razvoj sušnih razmer in stanje vodne bilance s Sušomerom, kjer določene regije že kažejo odklone v sušno smer. Že ob koncu februarja so se ponekod nakazovale zmerno sušne razmere, predvsem v površinskem sloju tal. Stanje se je nekoliko spremenilo v prvi dekadi marca, ki je prinesla precej oblačno vreme z rahlimi padavinami. Ponekod v vzhodnem delu države so se vodnobilančne razmere nekoliko izboljšale, drugod po državi pa jih je bilo premalo, da bi nadomestile primanjkljaj vode v tleh. Na Goriškem tako že beležimo zelo sušne razmere v površinskem sloju tal, drugod v zahodni polovici države, na Koroškem in v Pomurju, pa zmerno sušne razmere. Druga dekada marca prinaša še nekaj padavin, vendar se razmere še ne bodo bistveno izboljšale.
V letošnji zimi je v Alpah padla manj kot polovica običajne snežne odeje. Snežne padavine v Alpah delujejo kot vodni stolpi za glavna evropska porečja in zagotavljajo do 90 % vode v nižinski Evropi. Ko se snežne padavine v Alpah zmanjšajo, se zmanjša količina vode v reke in jezera, kar povzroči nižje gladine vode po vsej Evropi pozimi in spomladi, to pa lahko nakazuje sušo. Podobno v skrbeh so tudi na severu Evrope. Irska je obarvana rdeče – sušne razmere so alarmantne, kaže sušni monitoring Evrope.
