Mozirski gaj: na smetišču je zrasla dežela cvetja (FOTO)
Eden naših najlepših parkov, ki je dobro znan in rekordno obiskan, je Mozirski gaj. Nastajal je ob entuziazmu in izvirni ideji peščice ljudi pred 49 leti. Na pobudo mozirskega turističnega društva in v sodelovanju z ribiško družino, planinskim, čebelarskim in hortikulturnim društvom ter Društvom vrtnarjev Slovenije ga je Krajevna skupnost Mozirje začela urejati 1974.
Podjetje za urejanje voda Nivo iz Celja je izdelalo geodetski posnetek, ki je vseboval tudi urbanistično rešitev s spremembo namembnosti zemljišča. Nekdanja gmajna, ki so jo domačini uporabljali za pašo živine ter žal tudi kot smetišče v naravi, je obsegala pet hektarov, ko pa so pašo opustili, se je prostor zarasel z gostim grmičevjem.
Leta 1978 so Savinjski gaj preimenovali v Mozirski gaj.
Nivo Celje in Ribiška družina Mozirje sta uredila večji ribnik z delno zajezitvijo potoka Lokec, ob katerem so postavili ribiški dom, kot gostinski lokal odprt tudi za javnost. Osrednji del parka je uredil inženir Miha Ogorevc, vse pa je potekalo ob idejah in pokroviteljstvu dveh znanih Mozirjanov, in sicer predsednika TD Mozirje Ivana Zupana in slovitega slovenskega vrtnarja, domačina Jožeta Skornška.
Tvorci parka, sprva poimenovanega Savinjski gaj (ob bistri reki Savinji), so v njem postavili nekaj etnografskih objektov, da bi obiskovalcem pričarali podobo življenja tukajšnjih prednikov. Kašča, kovačija, čebelnjak, Brinečev vodni mlin, preužitkarska hiša, kovačnica, planinsko zavetišče, kasneje cerkvica, pa razgledni stolp Svea še danes prikazujejo življenje domačinov Zgornje Savinjske doline. Leta 1978, 27. aprila pred 46 leti, je bil Savinjski gaj preimenovan v Mozirski gaj. Tistega leta si je park ogledalo za tisti čas neverjetnih 80.000 obiskovalcev. Park cvetja, hortikulture, drevesničarstva in okrasnega grmičevja, floristike in estetsko urejenega ambienta tako v tem letu zaznamuje 49 let od prve lopate in preobrazbe smetišča v priljubljeni mednarodni naravni park.
Mozirski gaj vodi predsednik Darko Bele, prva med strokovno ekipo pa je vrtnarka in aranžerka cvetja Elica Skornšek Bele. Letos so ga odprli že 1. aprila, prava sezona pa se je začela z razcvetom 150.000 tulipanov, 20.000 mačeh, 30.000 različno barvitih hijacint ter množice drugih drobnocvetnih okrasnih kultur. Nekoč zaraščena gmajna zdaj brsti v pisanih barvah in pomladnih kreacijah vsakogar očara.
Na prireditvah ob stojnicah z umetno obrtjo pri čebelnjaku Čebelarske družine Janeza Goličnika ponudijo medene pridelke, v gostilnici prigrizek in pijače, blizu so lokal ribičev, lokal s hitro prehrano, restavracija Gaj in hotel Lesnika. Za prometno službo in parkiranje ob množičnem obisku poskrbijo prometniki lokalnega šoferskega združenja, ogled in sprehodi so vsak dan med 9. in 18. uro. Voden ogled je mogoč s predhodnimi prijavami, podrobnejši napotki pa so na ogled na spletni strani Mozirskega gaja.
