REKA

Edinstveni turi na prostem: po poti mostov in nabrežja Ljubljanice

Reka je bila na odseku z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornice dodana na seznam Unescove svetovne dediščine.
Fotografija: Reka v središču prestolnice FOTOgrafije: Primož Hieng
Odpri galerijo
Reka v središču prestolnice FOTOgrafije: Primož Hieng

Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije so javnosti predstavili dve edinstveni turi na prostem: v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so razvili projekt Mostovi in nabrežja Ljubljanice, v sodelovanju s Fundacijo Poti miru v Posočju pa je nastala Pot mladega vojaka na soški fronti.

Namen projekta z naslovom Mostovi in nabrežja Ljubljanice je ob reki vzpostaviti novo povezavo središča mesta s sosesko Fužine, kjer stoji tudi Fužinski grad, v katerem domuje arhitekturni oziroma oblikovalski muzej. Natalija Lapajne, kustosinja MAO, je povedala, da je Ljubljanica kraška reka s številnimi izviri na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Leta 2003 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Pot, zasnovala jo je Natalija Lapajne, ki po njej tudi vodi, zajema 20 zgodovinsko in kulturno zaznamovanih točk in obiskovalce pelje od Mestnega parka Špica mimo Hladnikove brvi, Prulskega mostu do Trnovskega pristana in mostu Hradeckega in Šentjakobskega mostu po slikovitih nabrežjih Ljubljanice ob Novem trgu, mimo Čevljarskega oziroma Šuštarskega mostu in Ribje brvi prek slikovitega Tromostovja in Mesarskega mostu do znamenitega Zmajskega mostu, ki je bil prvi železobetonski most na Slovenskem.

Na Špici se Ljubljanica razcepi.
Na Špici se Ljubljanica razcepi.

Naslednja znamenitost na kreativni poti ob glavni reki v prestolnici je Žitni most, sledi slikovita Zapornica na Ljubljanici, »namenjena vodi, ki zapušča mesto«, kot jo je ob umestitvi v prostor opisal arhitekt Jože Plečnik. Sledita novejši Fabianijev most iz leta 2012 in leto dni starejši Materinski most, ki je povzel silhueto prestavljenega Mrtvaškega mostu.

Pogled od tod se usmeri na grad Kodeljevo, mimo katerega je potekala stara struga Ljubljanice, sledi park Muste, leta 2020 novooblikovan javni prostor med stanovanjsko sosesko Štepanjsko naselje in Nove Fužine. Pot zajame še Fužinski grad z bogato zgodovino, kjer od leta 1992 deluje Muzej za arhitekturo in oblikovanje, konča pa se s Fužinskim mostom, delom arhitekta Petra Gabrijelčiča.

Ljubljanica se na svojem prvem izviru pod Snežnikom imenuje Trbuhovica, potem Obrh pa Stržen, Rak, Pivka, Unica, vse dokler v Močilniku pri Vrhniki ne privre na svetlo kot Ljubljanica. Izvira iz več kraških izvirov v bližini Vrhnike, prečka celotno Ljubljansko barje, teče skozi Ljubljano in po južnem robu Ljubljanskega polja ter se pri naselju Podgrad izliva v Savo. Večji levi pritoki so Bela, Podlipščica, Mali graben in Gradaščica, večji desni pa Ljubija, Bistra, Borovniščnica, Iška, Ižica (Iščica), Dobrunjščica oziroma Gobovšek in Besnica.

Strugi Ljubljanice od izvirov do Špice v Ljubljani in pritoka Ljubije sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena. Ljubljanica je bila na odseku z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.

Prule in Trnovo iz zraka
Prule in Trnovo iz zraka

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije