RAJ DOMA
Zmrduje se nad sosedi
Izvrstna sredozemska rastnina bi si v naših vrtovih zaslužila malce več pozornosti; ker ni zahtevna, sladki komarček zlahka vzgojijo tudi vrtnarski začetniki.
Odpri galerijo
Gojimo ga predvsem zaradi v gomolje razvitih odebeljenih listov.
Sladki komarček je zelenjadnica, ki pri nas ni preveč pogosta, ne na vrtu ne na krožniku. Morda bolj znan izraz je koromač, podoben pa je navadnemu komarčku, s katerim sta tudi v sorodu. Navzven ju zlahka zamenjamo, saj imata podobne liste in cvetove, razlikuje pa se spodnji del, sladki komarček namreč iz listov razvije svetle gomolje, zaradi katerih ga tudi gojimo, medtem ko pri navadnem komarčku uporabljamo predvsem semena in liste. Navadni in sladki komarček se ločita po velikosti, po kateri navadni močno prekaša sladkega.
Vzgoja navadnega komarčka je precej preprosta, če mu le zagotovimo hranljiva in rahla humusna tla, ki pa jih pred setvijo pognojimo kvečjemu s kompostom in kupljenim organskim gnojilom. Pri gnojenju sladkega komarčka velja pravilo manj je več, v pregnojeni zemlji bo namreč slabše razvijal gomolje. Poiščemo mu dobro osončeno lego, saj ima kot sredozemska rastlina rad svetlobo in toploto. V času rasti mu dobro dene, če ga zalivamo s pripravki iz koprive ali gabeza. Sladki komarček lahko sejemo neposredno na prosto ali ga vzgojimo iz sadik, ki jih ponujajo v vrtnarijah, ali jih vzgojimo sami. Sejemo ga konec junija ali še raje julija, če ga sadimo, naj bo razdalja med sadikami trideset centimetrov, med vrstami pa slabega pol metra. Tolikšna razdalja
ni potrebna toliko zaradi velikosti rastlin, temveč zato, da bomo lahko komarček osipavali kot fižol. S tem rastline stabiliziramo, saj se rade poležejo. Okoli sadik nadevamo zastirko iz slame ali trave. Klub temu ne pozabimo na zalivanje, saj se bodo v suši gomolji slabše razvijali. Pomanjkanje vode povzroči, da sladki komarček hitro uide v cvet. Hitreje zacvetijo tudi rastline, ki smo jih vzgojili iz sadik. Vendar pozor, preveč moče povzroči gnitje gomoljev, zato pazimo na pravo mero.
Glede sosedov je sladki komarček precej izbirčen, zmrduje se nad družbo fižola, paradižnika, peteršilja in koriandra, ne mara pastinaka in kumine. Dobro pa mu bo v soseščini s kumarami, solato, grahom in meto. Posebej se obnese mešani posevek s čebulo, česnom in drobnjakom in solato. Ta je dober predhodni posevek komarčku, sadimo ali sejemo pa ga tudi na grede, kjer so rasle kapusnice.
Vzgoja navadnega komarčka je precej preprosta, če mu le zagotovimo hranljiva in rahla humusna tla, ki pa jih pred setvijo pognojimo kvečjemu s kompostom in kupljenim organskim gnojilom. Pri gnojenju sladkega komarčka velja pravilo manj je več, v pregnojeni zemlji bo namreč slabše razvijal gomolje. Poiščemo mu dobro osončeno lego, saj ima kot sredozemska rastlina rad svetlobo in toploto. V času rasti mu dobro dene, če ga zalivamo s pripravki iz koprive ali gabeza. Sladki komarček lahko sejemo neposredno na prosto ali ga vzgojimo iz sadik, ki jih ponujajo v vrtnarijah, ali jih vzgojimo sami. Sejemo ga konec junija ali še raje julija, če ga sadimo, naj bo razdalja med sadikami trideset centimetrov, med vrstami pa slabega pol metra. Tolikšna razdalja
Sladki komarček obložimo z zastirko iz slame ali trave.
V sušnem obdobju rad pobegne v cvet.
Glede sosedov je sladki komarček precej izbirčen, zmrduje se nad družbo fižola, paradižnika, peteršilja in koriandra, ne mara pastinaka in kumine. Dobro pa mu bo v soseščini s kumarami, solato, grahom in meto. Posebej se obnese mešani posevek s čebulo, česnom in drobnjakom in solato. Ta je dober predhodni posevek komarčku, sadimo ali sejemo pa ga tudi na grede, kjer so rasle kapusnice.
