NASVETI

Zavarujte paradižnik, pred dežjem naj ga varuje streha

Objavljeno 11. junij 2019 17.11 | Posodobljeno 11. junij 2019 15.54 | Piše: Alenka Kociper

Paradižnik je izjemno občutljiv za preobilje vlage, saj ga v takih razmerah napada krompirjeva ali paradižnikova plesen.

Zalivajmo le tla ob rastlinah.
Paradižnik je vrtnina toplih krajev, ki pri nas sicer zelo dobro uspeva, vendar je v neugodnih vremenskih razmerah zelo dovzeten za uničujočo bolezen, krompirjevo ali paradižnikovo plesen, znanstveno fitoftora oziroma phytophtora, ki lahko v nekaj dneh uniči pridelek. Pred desetletji je bila krompirjeva plesen v naših krajih precej redka, zato se ne spomnimo, da bi po vrtovih videvali paradižnik pod streho. Danes se plesen v vlažnih poletjih zagotovo pojavi, zlasti na celini, na Primorskem, kjer je vlage manj pa še piha nenehno, je je precej manj.

Da bi preprečili izbruh bolezni, poskrbimo, da bo paradižnik čim bolj na suhem.

Naj bo vlage čim manj

Ker vemo, da se plesen dobro razvija v vlažnih razmerah, poskrbimo, da bo vlage čim manj. Začne se s primernim sajenjem. Če bo med rastlinami dovolj prostora, da bo zrak nemoteno krožil med njimi, se bodo prej posušile. Zato naj bo sadilna razdalja med sadikami približno pol metra, med vrstami pa še več, 70 centimetrov. K prepišnosti med rastlinami bo pripomogla nega paradižnikov, torej redno obtrgovanje zalistnikov in spodnjih listov do prvih plodov. Vedno ga zalivamo le pri tleh, nikoli po njem ne rosimo z vodo. Kadar ga škropimo s katerimi zaščitnimi pripravki, to storimo zjutraj, da se bodo rastline lahko čim prej posušile. Naj poudarimo, da se nege rastlin lotimo takrat, ko so suhe, če se dotikamo mokrih, lahko širimo bolezen.
Vse to so preventivni ukrepi, za še boljšo zaščito pa na paradižnikovo gredo namestimo streho. Naj bo res streha, ne tunel, saj mora zrak okoli rastlin nenehno krožiti. Če imamo rastlinjak, poskrbimo, da bomo dovolj zračili z odpiranjem stranic.

image
Če imamo rastlinjak, poskrbimo za zračenje. FOTO: Guliver, Getty Images

Streho lahko izdelamo sami

Preprosto streho lahko z nekaj spretnosti in ob pomoči družinskih članov ali prijateljev izdelamo sami. Potrebujemo nekaj kolov ali palic, iz njih sestavimo konstrukcijo in jo zapremo s polivinilom. Žal se pogosto zgodi, da so tovrstne domače gradnje sicer koristne, vendar niso prav estetske in lahko kvarijo videz sicer lepo vzdrževanega vrta. Zato se le potrudimo, da bo naš izdelek videti vsaj spodobno. Seveda lahko lične rastlinjake kupimo, vendar pri tem stroški kaj kmalu presežejo izkupiček, ki se ga nadejamo od paradižnika. Ne glede na to, za katero različico se odločimo, naj bo konstrukcija prenosna. Tako bomo ob kolobarjenju vrtnin streho lažje selili za paradižnikom.

image
Rastline za dober pridelek redno obtrgujemo, da ne bodo prekošate.


Streha mora biti dovolj široka, da tudi če bo veter dež nosil postrani, ne bo teklo po paradižniku, pa tudi dovolj visoka, da bo prostor dovolj zračen. Pri sortah, ki jih sadimo običajno, bo zadoščala višina dva metra, če pa bo paradižnik previsok, mu prikrajšamo vrh.

Vzhodna stran je najustreznejša

Paradižnik lahko posadimo tudi v velike posode in jih postavimo pod nadstrešek ali napušč. Glede vlage bo najboljša lega na vzhodni strani hiše, kjer bo jutranje sonce najhitreje posušilo roso.

Poglejmo še sorte; z razvojem novih poskušajo strokovnjaki ustvariti odporne proti različnim boleznim. Povsem odpornih proti plesni ni, nekatere so le manj dovzetne. Spoznamo jih po imenih, ki se začnejo na ph, kar so začetne črke bolezni phytophtora, na primer phantasia, phylovita in phylona in ki jih lahko najdemo tudi v nekaterih naših vrtnarijah.

Za konec pa še to, če bolezen kljub vsemu izbruhne, obolele rastline ali njihove dele odstranimo in uničimo, da se okužba ne bo širila.

image
Ko bolezen izbruhne, je edina rešitev odstranitev rastlin.
Deli s prijatelji