GOBE
Velik in lep goban
Rdečerumeni goban je kompakten in redek: letos mu je podnebje ustrezalo, raste v velikih količinah, tudi tam, kjer prej nikoli ni bilo niti sledi o tej vrsti.
Odpri galerijo
Rdečerumeni goban FOTO: Ana Ivanovič
Rdečerumeni goban, Suillellus rhodoxanthus (Krombh.) Blanco-Dios, je na prvi pogled zelo podoben vražjemu gobanu (Rubroboletus satanas). Leta 1836 ga je češki zdravnik in mikolog Julius Vincenz von Krombholz poimenoval Boletus sanguineus var. rhodoxanthus, leta 1925 ga je nemški mikolog Franz Joseph Kallenbach krstil za Boletus rhodoxanthus, leta 2015 pa mu je Blanco-Dios dal današnje latinsko ime Suillellus rhodoxanthus.
Slovensko ime se ni spreminjalo in je ostalo rdečerumeni goban. Ime vrste rhodoxanthus prihaja iz grščine, in sicer iz rhódon, kar pomeni rožnato, in xanthós, rumeno, kar sta seveda tudi značilnosti tega gobana: rumena in rdeča barva.
Klobuk ima premera od 8 do 20 cm. Je gladek, čvrst, debelomesnat, najprej z zelo spodvihanim robom, pozneje postane polkrožen. Kožica klobuka je svetlo rožnate barve, kar ga že takoj razlikuje od vražjega gobana in drugih vrst gobanov. Trosovnica je iz cevk, ki so kratke, luknjice pa rumenkasto oranžne barve in drobne. Na dotik hitro pomodrijo.
Bet je od 5 do 15 cm visok in od 3 do 8 cm debel, valjaste oblike in proti dnišču zadebeljen. Osnova, ki je živo rumene barve, je prekrita s fino škrlatno rdečo mrežico, ki je proti dnišču bolj izrazita in poudarjena. Meso je kompaktno, trdo, živo rumene barve in na prerezu modri. Manj moder je v betu, v dnišču postane rahlo rdečkaste barve. Je tipična goba toplega poletja. Raste pod listavci, najdemo ga večinoma pod hrasti in ni zelo pogosta goba.
Goba je pogojno užitna, surova je lahko škodljiva. Prekuhana je sicer užitna, vendar lahko tudi takšna škoduje ljudem z občutljivim želodcem in povzroči gastrointestinalni sindrom oziroma prebavne motnje. Nepoznavalci ga velikokrat zamenjajo z vražjim gobanom (Rubroboletus satanas), vendar je zaradi rožnate barve klobuka dobro ločljiv od te vrste.
No, letos je tej gobi podnebje ustrezalo in še vedno raste v precej velikih količinah, česar nismo doživeli že nekaj let.
Najdemo jo tudi na krajih, kjer o njej prej nikoli ni bilo niti sledi. Zato jo tudi predstavljam, saj je na pogled zelo lepa goba, in najbrž jo kdo tudi pobere. Čeprav literatura navaja, da ni ravno najbolj užitna, sem jo poskusila in ugotovila, da ima okus po na primer žametastem gobanu, ki prav tako ni kulinarični presežek.
Zaradi tega in ker je relativno redka, odsvetujem nabiranje in uživanje. In znova apeliram na nabiralce, da nabirajte le tiste vrste, ki jih dobro poznate, in ne nabirajte prevelikih količin, saj vas lahko precej stane, če srečate varuhe naših zakonskih predpisov, tako imenovane inšpektorje.
Na prerezu modri, predvsem v klobuku.
Slovensko ime se ni spreminjalo in je ostalo rdečerumeni goban. Ime vrste rhodoxanthus prihaja iz grščine, in sicer iz rhódon, kar pomeni rožnato, in xanthós, rumeno, kar sta seveda tudi značilnosti tega gobana: rumena in rdeča barva.
Na dotik pomodri
Klobuk ima premera od 8 do 20 cm. Je gladek, čvrst, debelomesnat, najprej z zelo spodvihanim robom, pozneje postane polkrožen. Kožica klobuka je svetlo rožnate barve, kar ga že takoj razlikuje od vražjega gobana in drugih vrst gobanov. Trosovnica je iz cevk, ki so kratke, luknjice pa rumenkasto oranžne barve in drobne. Na dotik hitro pomodrijo.
Velika, kompaktna in lepa goba
Bet je od 5 do 15 cm visok in od 3 do 8 cm debel, valjaste oblike in proti dnišču zadebeljen. Osnova, ki je živo rumene barve, je prekrita s fino škrlatno rdečo mrežico, ki je proti dnišču bolj izrazita in poudarjena. Meso je kompaktno, trdo, živo rumene barve in na prerezu modri. Manj moder je v betu, v dnišču postane rahlo rdečkaste barve. Je tipična goba toplega poletja. Raste pod listavci, najdemo ga večinoma pod hrasti in ni zelo pogosta goba.
Zamenjan z vražjim
Goba je pogojno užitna, surova je lahko škodljiva. Prekuhana je sicer užitna, vendar lahko tudi takšna škoduje ljudem z občutljivim želodcem in povzroči gastrointestinalni sindrom oziroma prebavne motnje. Nepoznavalci ga velikokrat zamenjajo z vražjim gobanom (Rubroboletus satanas), vendar je zaradi rožnate barve klobuka dobro ločljiv od te vrste.
No, letos je tej gobi podnebje ustrezalo in še vedno raste v precej velikih količinah, česar nismo doživeli že nekaj let.
Nepoznavalci ga pogosto zamenjajo z vražjim gobanom.
Najdemo jo tudi na krajih, kjer o njej prej nikoli ni bilo niti sledi. Zato jo tudi predstavljam, saj je na pogled zelo lepa goba, in najbrž jo kdo tudi pobere. Čeprav literatura navaja, da ni ravno najbolj užitna, sem jo poskusila in ugotovila, da ima okus po na primer žametastem gobanu, ki prav tako ni kulinarični presežek.
Ker ni kulinarični presežek in ker je relativno redka goba, je ni treba nabirati in jesti.
Zaradi tega in ker je relativno redka, odsvetujem nabiranje in uživanje. In znova apeliram na nabiralce, da nabirajte le tiste vrste, ki jih dobro poznate, in ne nabirajte prevelikih količin, saj vas lahko precej stane, če srečate varuhe naših zakonskih predpisov, tako imenovane inšpektorje.
