TOPLINA IN STRAST JUŽNE AMERIKE (1)

Lepotice v deželi kokaina

50 milijonov prebivalcev živi v Kolumbiji.
Fotografija: Na ulicah Bogote je precej prostoživečih psov. FOTO: Janez Žura
Odpri galerijo
Na ulicah Bogote je precej prostoživečih psov. FOTO: Janez Žura

Raznovrstno eksotično sadje, lepe ženske pa tudi kokain in Pablo Escobar so pojmi, na katere pomislimo ob omembi Kolumbije. Države, ki se pod ožino Srednje Amerike odpira tako na Tihi ocean kot na Atlantik oziroma Karibsko morje. Ime nosi po Krištofu Kolumbu, italijanskem raziskovalcu in morjeplovcu, ki je leta 1492 pod praporom Španske kraljevine odprl pot zahodnemu kolonializmu na novo odkritega sveta.

Kolumbija z več kot milijon kvadratnimi metri ozemlja spada med 30 največjih držav na svetu in je četrta največja v Južni Ameriki. V njej živi približno 50 milijonov prebivalcev. Njeno glavno mesto je Bogota, ki je ena najvišje ležečih prestolnic, saj je kar 2600 m visoko, vendar tam živi več kot osem milijonov ljudi.

Oderuški tečaj

Ker sem bil ob prihodu brez kolumbijskega pesa, bankomat na letališču pa neodziven, sem bil prisiljen zamenjati 50 dolarjev po naravnost oderuškem tečaju. Prebival sem v starem centru, imenovanem Candelaria. Tu stoji predsedniška palača, ki je tako močno zastražena z oboroženimi vojaki, da si še fotoaparata nisem upal potegniti ven. Povsod stojijo ali ležijo v pripravljenosti z naperjenimi puškami. Večkrat se mi je zazdelo, da merijo naravnost vame. Gre za lepo četrt, ki pa ni ravno najvarnejši del mesta, saj je zaradi turistov privlačna tudi za žeparje. Imel sem kar precej sreče, da me na večmesečnem potovanju niso niti enkrat okradli ali celo oropali, saj sem spoznal kar veliko popotnikov, ki se jim je to zgodilo.

Na ulicah Bogote je precej prostoživečih psov. FOTO: Janez Žura
Na ulicah Bogote je precej prostoživečih psov. FOTO: Janez Žura
Muzej zlata v Bogoti ponudi dober vpogled v zgodovino in kulturo staroselcev, ki so že pred prihodom Evropejcev v 17. stoletju gojili napredno civilizacijo. Vsebuje več kot 50.000 različnih artefaktov, med njimi veliko zlatih predmetov, ki so jih staroselci darovali bogovom. Precej so jih našli v jezeru Guatavita nedaleč od glavnega mesta.

Ob ponedeljkih se glavna, VII. ulica v starem centru spremeni v orjaški trg, kjer so na prodaj najrazličnejše stvari od novih do starih rabljenih. Tu je možno najti marsikaj po ugodni ceni.

Muhasto vreme

Najrazličnejši ulični umetniki poskušajo z dobrimi idejami ali pestrimi kostumi privabiti pozornost mimoidočih. Veliko je na primer preoblečenih v junake znanstvenofantastičnih filmov (Predator, Spiderman, Batman), nastopajo kot plesalci salse, tanga, rumbe. Kolumbija in še posebno Bogota je znana po grafitarski umetnosti, ki iz nekdaj prepovedane aktivnosti postaja kultura mladih in odrinjenih. Na zidovih večjih mest ji namenjajo vse več prostora.

Bogota ima zelo muhasto vreme z naglimi spremembami temperature, lahko bi jo opisali kot naše aprilsko vreme. Na ulicah je precej prostoživečih psov, ki mirno in brez večjih konfliktov sobivajo z ljudmi in njihovimi vsakdanjimi aktivnostmi.

Po nekaj dnevih prilagajanja na višino in časovno razliko sem se z gondolo odpravil na znameniti hrib, ki se dviga 500 metrov nad Bogoto. Monserat je priljubljena turistična točka za tujce in Kolumbijce, redkokdo pa se nanj odpravijo peš, saj vzpon zahteva veliko kondicije in dovolj dobra pljuča. Sicer ponuja sijajen pogled na kotlino, v kateri leži glavno mesto Kolumbije z okoliškimi hribi, ki se, večinoma še zeleni, dvigujejo iznad morja zidanih kvadratkov.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije