Ko napadejo virusi in bakterije

V prejšnji številki smo pisali o plesnih, ki spadajo med najpogostejše bolezni rastlin na vrtovih, tokrat pa poglejmo še druge povzročitelje bolezni, bakterije in viruse, omeniti velja še fiziološke bolezni, ki nastanejo zaradi neustreznih razmer, v katerih rastline živijo.

Bakterije so izjemno trdožive in borba proti njim zelo zahtevna, povzročajo pa številne bolezni, gnilobe, listne plesni, rakaste tvorbe in traheobakterioze. Med gnilobami omenimo krompirjevo in korenjevo, bakterijska pegavost lahko napade na primer fižol in paradižnik, rak pogosto napade koreninski sistem, med traheobakterioze pa štejemo bakterijsko uvelost paradižnika ter gnilobo paradižnika. Ker bakterije v nasprotju z večino plesni za razvoj potrebujejo suhe in tople razmere, pri nas niso tako pogoste, zatiramo pa jih z antibiotiki, katerih uporaba pri nas ni dovoljena. Obolele rastline je zato treba uničiti. Pri tem je treba biti pozoren na zemljo, v kateri je rasla, in jo prav tako odstraniti, saj so v njej bakterije, ki bodo še naprej širile bolezen. Celo škodljivci, ki jih morebiti najdemo na oboleli rastlini, so lahko prenašalci, zato odstranimo tudi njih.

Rastline z virusi odstraniti

Svojevrstna nadloga so virusi, ki se razmnožujejo v celicah rastline gostiteljice in povzročajo bolezni oziroma negativne spremembe na rastlinah, na primer kodranje listov, ti lahko postanejo manjši, in druge deformacije oblike, zastoj v rasti, spremembe barve in drugo. Prenašajo se s prenašalci, na primer žuželkami, z mešanjem sokov med rastlinami, redkeje z zemljo ali semenom. Rastline z virusno okužbo je treba odstraniti in uničiti.

Kot lahko vidimo, se proti glivicam oziroma plesnim, ki jih povzročajo, borimo z različnimi pripravki, ki jih ponuja kemična industrija, ali, še bolje, z ekološkimi sredstvi, tudi doma pripravljenimi, napad bakterij ali virusa pa lahko ustavimo le na en način, z odstranitvijo in uničenjem ogroženih rastlin.

Slaba nega

Z konec opisa bolezni poglejmo še zadnjo skupino, to so fiziološke bolezni, ki so posledica slabe nege rastlin oziroma neustreznih razmer, v katerih živijo. Fiziološke bolezni povzročimo na primer s preveč ali premalo zalivanja, če rastline preveč izpostavljamo soncu ali temperaturnim spremembam, prepihu ali če imajo premalo svetlobe. Največkrat jih prikličemo z neustreznim zalivanjem; če bo vlage preveč, začnejo korenine gniti, posledica je lahko propad cele rastline. Na drugi strani lahko tudi pomanjkanje vlage shira rastlino, to najprej opazimo, ko se začnejo sušiti konice listov. Rastline potrebujejo ravno prav svetlobe, če je pretemno, začnejo listi bledeti, pri barvnih rastlinah zeleneti, cvetni popki odpadejo. Ti odpadejo tudi, če je prevroče, zato v obdobju visokih temperatur rastlinam zagotovimo dovolj vlage. Pozorni moramo biti seveda tudi na to, da imajo rastline dovolj hranilnih snovi, zato zemljo oziroma substrat, če gre za lončnice, primerno gnojimo. Pomanjkanje hranil povzroča predvsem zastoj v rasti.