Dvojčki: dekleta ob bratu dvojčku pod posebnim vplivom

Zadnje študije razkrivajo, da imajo deklice, ki se rodijo z bratom dvojčkom, v življenju manj možnosti za uspeh. To so presenetljivi izsledki študije, ki so jo izvedli norveški raziskovalci in ekipa strokovnjakov z angleške univerze Northwestern.

Močan vzajemni vpliv

Razlog naj bi bila njihova izpostavljenost moškemu hormonu testosteronu v najbolj zgodnjem obdobju razvoja, ko z bratom delijo maternico. Ta naj bi oviral normalen razvoj sestre dvojčice, izpostavili so poškodbe njenih kognitivnih sposobnosti in plodnosti. Treba je dodati, da obstajajo razlike med študijami, a večina je pokazala, da testosteron vpliva na razvoj žensk, pušča lahko bolj moške sledi na videzu posameznice, zaradi česar imajo ta dekleta manjše možnosti, da bodo našla partnerje, in se praviloma bolj pozno poročajo. Razumevanje tega vpliva je zelo pomembno, saj je razvoj umetne oploditve za dvakratnik povečal število rojenih dvojčkov.

Razlike med spoloma niso skrivnost, so jasno začrtane. Moški zaslužijo več, a tudi prej umrejo. Ženske bolj verjetno dosežejo univerzitetno izobrazbo, a imajo slabši dostop do zdravstvenega zavarovanja. Seznam je sramotno dolg. A pri dvojčkih je situacija bolj zapletena, saj imata drug na drugega močan vzajemni vpliv od samega spočetja in med razvojem v maternici. Vse kaže, da so celo na tej ravni moški v prednosti.

Različna koncentracija hormonov

Nekatere vzorce in trende v primerih, ko sta dvojčka različnega spola, so znanstveniki raziskovali že dlje. Domneva o prenosu testosterona na deklico ni bila nikoli dokazana, vendar predvidevajo, da je ženski zarodek izpostavljen vplivu tega moškega hormona, če se razvija ob dvojčku dečku. Fetusi se razvijajo v amnionski vrečki, ki je prepojena s hranili, protitelesi in hormoni. Kri dobivajo od matere. Dvojčki si delijo plodovnico in tudi kri.

Skozi nosečnost se pri materi ravni estrogena in testosterona – ženskih in moških hormonov – počasi povečujejo, ne glede na to, ali je noseča z dečkom, deklico ali z obema. Vendar se koncentracija teh hormonov razlikuje v plodovnici.
Strokovnjaki torej domnevajo, da je ženski zarodek v plodovnici izpostavljen večji koncentraciji moških hormonov, kot bi bil sicer. To so opazile že nekatere predhodne študije, vendar niso bile dovolj številne, da bi bile relevantne in bi dokazovale učinke, a prav tako niso izključevale zunanjih dejavnikov.

Prikrajšane deklice

Nekateri raziskovalci zagovarjajo stališče, da so odstopanja v razvoju deklic dvojčic posledica drugačne socializacije, saj so bile vzgojene v tandemu z enako starim dečkom. A vse kaže, da ima testosteron določen vpliv. Omenjena britansko-norveška študija je sledila parom dvojčkov dveh deklic in dvojčkov deček-deklica. Kar tri desetletja so opazovali razlike v ravni testosterona, ki so jih začeli meriti že v maternici. Zbrane podatke so primerjali tudi z deklicami dvojčicami, katerih brati dvojčki so umrli kmalu po porodu. Tako so lahko primerjali ravni testosterona v različnih primerih.

Skupno so analizirali podatke 13.800 parov dvojčkov, ki so se rodili na Norveškem med letoma 1967 in 1978. V primerjavi z drugimi enakospolnimi dvojčki se je pokazalo, da imajo deklice iz parov deklica-deček težje življenje. Verjetnost, da bodo končale srednjo šolo, je bila pri njih 15 odstotkov manjša, skoraj štiri odstotke manjša je bila tudi verjetnost, da bodo končale univerzo. Stopnja plodnosti je bila pri njih za šest odstotkov nižja, prav tako so imele 12 odstotkov manj možnosti, da bi se poročile. Izkazalo se je, da so v povprečju zaslužile skoraj devet odstotkov manj od dvojčic, ki so imele sestro. Te razlike so se obdržale, tudi če je brat dvojček umrl po porodu.

Pazljivo s hormoni

Vse to kaže, da razlika nastane pri izpostavljenosti testosteronu in ne pri načinu vzgoje. Zanimivo je, da na dečke večja izpostavljenost ženskemu hormonu estrogenu ni imela opaznega vpliva. "To je zgodba o biologiji razlike med spoloma," je povedal soavtor študije David Figlio, dekan na univerzi Northwestern. "Ne trdimo, da so izpostavljene ženske nujno bolj možate, a naši rezultati so v skladu z idejo, da pasivna izpostavljenost testosteronu v prenatalnem stanju prinaša določene spremembe v izobrazbi, uspešnosti na trgu dela in pri plodnosti."


Prav tako se znanstveniki zavedajo, da bodo ti primeri zaradi umetne oploditve vse pogostejši, zato želijo poudariti, da razlogov za preplah ni. "Čeprav smo odkrili blage vplive na nacionalni ravni, ti rezultati ne pomenijo, da bo vsaka deklica izpostavljena. Nekatere dvojčice morda sploh ne bodo imele posledic," je dodal soavtor študije Krzysztof Karbownik z univerze Emory. "Poudariti je treba, da nismo nasprotniki umetne oploditve, in se zavedamo, da so to zapletene odločitve, ki jih posamezniki sklenejo na podlagi številnih dejavnikov." Izpostavljenost hormonom ima veliko večje in bolj daljnosežne učinke tudi na drugih področjih zdravja in razvoja. Strokovnjaki že vrsto let pozivajo, da bi morali zato s hormoni ravnati bistveno bolj odgovorno, ne pa da jih v velikih količinah nenadzorovano spuščamo v okolje.