KOLUMNA
V Münchnu smo gledali finale pred finalom
Odlično in strahovito zanimivo za gledalce!
Odpri galerijo
Primož Gliha
Tako bi lahko strnil oceno prve polovice četrtfinala lige prvakov, zelo sem navdušen. Prav vse štiri nogometne tekme so bile fantastične. Vrhunec tedna je bila prva tekma Bayerna in PSG, ki je bila v resnici učna ura in pol nogometa za najboljše učbenike. Spopadla sta se različna sloga igre in različni filozofiji. Bavarci so krenili maksimalno napadalno, torej tako, kot smo od njih vajeni, saj ne odstopajo od svojega sloga igre. Tako igrajo v bundesligi, enako je bilo v lanskem finalu lige prvakov, podobno v sredo zvečer proti istemu tekmecu kot lani v Lizboni, torej PSG.
Parižani so se osredotočili na igro hitrih nasprotnih napadov, kar je logično. Obe ekipi sta stavili na svoje najmočnejše orožje. Posledično smo lahko videli različne načine zabijanja golov. Bayern je spet dobil skok, ki je ena najbolj pomembnih prvin nogometne igre, česar se marsikdo sploh ne zaveda – ne v tujini in ne pri nas. Rezultat bi bil lahko tudi obraten, tako dober je bil Bayern v skoku in tako uspešno je prihajal v kazenski prostor z diagonalnimi podajami. Na neki način lahko rečemo, da je naredil razliko – vratar. Spet se je pokazalo, kako pomemben člen ekipe je vratar. Le primerjajte posamezne reakcije Manuela Neuerja in Keylorja Navasa, pa sta oba vrhunska vratarja! Toda interni dvoboj številk 1 je določil zmagovalca derbija trenutno najmočnejših ekip v Evropi. Škoda, da sta se dobila Bayern in PSG že v četrtfinalu, to je namreč finale pred finalom. Navdušil me je tudi Chelsea, čeprav je požel pozornost derbi v Münchnu. Thomas Tuchel dokazuje, da je vrhunski trener, dobro mu gre v tretjem zaporednem klubu. Značaj ekipe na igrišču vselej odraža značaj trenerja, vse skupaj določa (ne)uspešnost. Tudi izbira igralskega kadra odseva značaj trenerja ali pa drugega kadrovika. Mbappé in Neymar? Gre za fantastično kombinacijo ustvarjalnega Brazilca in Francoza, ki premore v nogah pravo eksplozivnost. Ko bo Mbappé svoji hitrosti dodal še umirjenost v napadu – morda je paradoks, da občasno pride pred vrata s preveliko hitrostjo! –, bi se lahko prebil med največje v svojem obdobju in lahko nasledi celo par takšnih asov, kot sta Messi in Ronaldo.
Borussia Dortmund? To je velik klub z odličnim skavtingom, prek katerega obetavne upe razvija v igralce najvišje ravni. Dobro se znajde v evropskih tekmovanjih, pri čemer ji to uspeva na nemški način. V Manchestru jo je strl šele Phil Foden, čigar znanje sem opazil že pred dobrim letom na prijateljski tekmi med našo in angleško reprezentanco U-21 v Ljudskem vrtu (2:2). Brez izjeme lahko pričakujemo naslednji teden štiri zanimive povratne tekme, pri čemer bi bilo lahko v prihodnje še bolje. Zakaj? Kot sem ujel, Uefa razmišlja o ukinitvi pravila golov v gosteh v izločilnih tekmah. Zdaj lahko denimo moštvo brani prednost izida 2:2 s prve tekme in mu na povratni tekmi ustreza tudi izid 0:0 prav zaradi pravila o gostujočih golih. Po novem bi na ta način prišli le do podaljška, trenerji bi morali posledično ohraniti napadalno taktiko. Pozdravljam takšno namero Uefe, saj bi s tem dodatno zaostrili igro in povečali nepredvidljivost do zadnje minute povratne tekme. Zanesljivo bi pridobili tudi gledalci.
Parižani so se osredotočili na igro hitrih nasprotnih napadov, kar je logično. Obe ekipi sta stavili na svoje najmočnejše orožje. Posledično smo lahko videli različne načine zabijanja golov. Bayern je spet dobil skok, ki je ena najbolj pomembnih prvin nogometne igre, česar se marsikdo sploh ne zaveda – ne v tujini in ne pri nas. Rezultat bi bil lahko tudi obraten, tako dober je bil Bayern v skoku in tako uspešno je prihajal v kazenski prostor z diagonalnimi podajami. Na neki način lahko rečemo, da je naredil razliko – vratar. Spet se je pokazalo, kako pomemben člen ekipe je vratar. Le primerjajte posamezne reakcije Manuela Neuerja in Keylorja Navasa, pa sta oba vrhunska vratarja! Toda interni dvoboj številk 1 je določil zmagovalca derbija trenutno najmočnejših ekip v Evropi. Škoda, da sta se dobila Bayern in PSG že v četrtfinalu, to je namreč finale pred finalom. Navdušil me je tudi Chelsea, čeprav je požel pozornost derbi v Münchnu. Thomas Tuchel dokazuje, da je vrhunski trener, dobro mu gre v tretjem zaporednem klubu. Značaj ekipe na igrišču vselej odraža značaj trenerja, vse skupaj določa (ne)uspešnost. Tudi izbira igralskega kadra odseva značaj trenerja ali pa drugega kadrovika. Mbappé in Neymar? Gre za fantastično kombinacijo ustvarjalnega Brazilca in Francoza, ki premore v nogah pravo eksplozivnost. Ko bo Mbappé svoji hitrosti dodal še umirjenost v napadu – morda je paradoks, da občasno pride pred vrata s preveliko hitrostjo! –, bi se lahko prebil med največje v svojem obdobju in lahko nasledi celo par takšnih asov, kot sta Messi in Ronaldo.
Borussia Dortmund? To je velik klub z odličnim skavtingom, prek katerega obetavne upe razvija v igralce najvišje ravni. Dobro se znajde v evropskih tekmovanjih, pri čemer ji to uspeva na nemški način. V Manchestru jo je strl šele Phil Foden, čigar znanje sem opazil že pred dobrim letom na prijateljski tekmi med našo in angleško reprezentanco U-21 v Ljudskem vrtu (2:2). Brez izjeme lahko pričakujemo naslednji teden štiri zanimive povratne tekme, pri čemer bi bilo lahko v prihodnje še bolje. Zakaj? Kot sem ujel, Uefa razmišlja o ukinitvi pravila golov v gosteh v izločilnih tekmah. Zdaj lahko denimo moštvo brani prednost izida 2:2 s prve tekme in mu na povratni tekmi ustreza tudi izid 0:0 prav zaradi pravila o gostujočih golih. Po novem bi na ta način prišli le do podaljška, trenerji bi morali posledično ohraniti napadalno taktiko. Pozdravljam takšno namero Uefe, saj bi s tem dodatno zaostrili igro in povečali nepredvidljivost do zadnje minute povratne tekme. Zanesljivo bi pridobili tudi gledalci.
