TRENER
Korejcu se je v Sloveniji kar zameglilo pred očmi
Jure Radelj že drugo sezono kot trener pomaga Južnokorejcem. Ocenjuje, da olimpijski skakalnici v Pjongčangu ustrezata Slovencem.
Odpri galerijo
LJUBLJANA - Nekdanji slovenski reprezentant v smučarskih skokih Jure Radelj, ki je spomladi 2016 postal trener južnokorejskih skakalcev, je prepričan, da se bodo prireditelji OI v Pjongčangu nadvse potrudili in poskrbeli za nepozaben spektakel. »Ljudje so marljivi in prijazni ter dobro organizirani. Čeprav v skokih nimajo prave tradicije, so se sami naučili pripraviti naprave, kar me je prijetno presenetilo,« je priznal 40-letni Ljubljančan, ki dvomi le, da bodo tribune polne, verjame pa, da bodo gledalci, ki bodo prišli, ustvarili dobro navijaško ozračje. Jureta sicer med OI ne bo v Pjongčangu. »V tem času bom s peterico korejskih dečkov in deklico, starih deset let, vadil v Sloveniji,« je razkril Radelj, ki v tej zimi ne vodi več članske vrste. »Ko sem prišel v Korejo, sem si želel zgodbo zastaviti širše, a so me odgovorni hitro ustavili, češ da naj se osredotočim le na člane Heunga Chula Choija, Seouja Choija in Hyunkija Kima, ki so stari od 34 do 36 let. Kakor sem se veselil dela z njimi, ki mi je pomenilo velik izziv, pa sem hitro padel na realna tla. Če omenjene Korejce primerjam s slovenskimi skakalci, je razlika očitna; vsi so po pet kilogramov težji, njihov odnos do športa pa na precej nizki ravni,« je zaupal Jure in kot težavo izpostavil tudi visoko mesečno plačo (v znesku 5000 evrov), ki jo prejemajo korejski reprezentanti. Zaradi nje se tudi ne trudijo pretirano. »Poskušal sem jim omogočiti optimalne razmere za vadbo, jim priskrbel hišo v Kranjski Gori, od koder smo se vozili na trening v Planico,« je omenil Ljubljančan, razočaran, ker Kim in oba Choija niso pokazali prave želje, brez nje pa ni mogoče upati na uspeh. Njihov edini cilj naj bi bil zgolj nastop na OI.
Odstopa niso sprejeli
Zato je po sestanku ob koncu prejšnje zime, na katerem so se fantje pritožili nad njim, češ da je preoster, ponudil odstop, ki pa ga vodilni možje pri južnokorejski zvezi niso sprejeli. Prosili so ga, da prevzame mladince in otroke, medtem ko so se člani zatekli k svojemu bivšemu trenerju, Nemcu Jochenu Dannenbergu. Nad mlajšimi Korejci pa je prijetno presenečen. »So učljivi, dojemljivi in vljudni. Dali so mi upanje, da vendarle ni vse tako črno, kot sem dobil prvi vtis,« je dejal Radelj. Nordijski center v Planici je lani razkazal tudi predstavniku za skoke pri korejski zvezi. »Pokazal sem mu, kako deluje skakalni sistem v Sloveniji, ga peljal v Planico in mu predstavil klube do Ljubljane (SSD Stol, NSK Tržič FMG, SK Triglav Kranj, SSK Mengeš, SD Dolomiti in SSK Ilirija). Ko je vse to videl, se mu je kar zameglilo pred očmi, saj pred tem ni imel nobene predstave o tem, kako se naredi vrhunskega skakalca. V Koreji so mislili, da bodo imeli v tem športu že uspehe, če bodo zgradili center, zbrali otroke in jih posadili na smuči. Seveda tako preprosto ne gre,« je pojasnil nekdanji skakalec Ilirije, ki je bil v sezoni 2000/01 najvišje uvrščeni Slovenec v svetovnem pokalu (19.), njegov najboljši dosežek pa je 6. mesto iz Kuopia 2000. Velike ambicije ima s Korejci, če pa jih ne bo mogel uresničiti, bo poskušal najti delo kje drugje, razmišlja tudi o vrnitvi v domovino. Kar zadeva tekme na OI v Pjongčangu, pa meni, da skakalnici ustrezata Slovencem, ker so vsi dobri letalci. Vroči kandidati za kolajne so po njegovem tudi Nemci, Norvežani in Poljaki, ki blestijo v tej zimi, ne verjame pa, da bo kdo presenetil iz ozadja.Veliki domoljubiJure Radelj se je medtem prepričal, da so Korejci veliki domoljubi, ki prisegajo na svoje znamke. »Ko je znanec pripeljal domov jaguarja, mu oče ni dovolil, da bi ga doma parkiral v garaži. Zato mu ni preostalo drugega, kot da ga je zamenjal s kio,« je zaupal Ljubljančan.