Čas, da pohodi plin

LJUBLJANA – Slovensko deskanje je bilo nekoč v kategoriji eksotičnih športov, v slogu radoživih ameriških mladcev, ki jahajo valove na Tahitiju. Dejan Košir in Rok Flander sta zasukala stvari, piko na i pa dodal drugi Košir, Žan, ko je na olimpijskih igrah v Sočiju paralelno vijugal do srebrnega odličja v slalomu in bronastega v veleslalomu. Gorenjski border bo žlahtno slavo iskal tudi na ZOI v Pjongčangu, a glede na njegove kronične zdravstvene težave nas je najprej zanimalo, v kakšnem stanju bo bolečo hrbtenico peljal v Južno Korejo. »Ne bi toliko izgubljal besed, nekako sem se vsega skupaj navadil. Tisti, ki mi sledijo, opažajo, kako delujem, nisem več tisti, kot sem bil nekoč, a še vedno sem sposoben dosegati vidne uvrstitve,« je pojasnil Košir. Fant iz Pristave pri Tržiču je kot neustrašna ameriška mularija deskal v sezoni 2014/15; v svojo vitrino je za dosežke v svetovnem pokalu lahko postavil veliki kristalni globus in tudi oba mala za posamični disciplini. Kot je že omenil, ni več tisti stari, v letošnji sezoni velja izpostaviti četrto mesto v veleslalomu v avstrijskem Lackenhofu ter prvi mesti v kvalifikacijah prav Lackenhofa in domače Rogle. »Zadal sem si načrt, na začetku sem poskušal iti višje, kot je bilo začrtano, in za zdaj vse izpolnil. Zanimivo je to, da je bil cilj le videti, ali sem še sposoben biti med najboljšimi, kvalifikacije so pokazale, da je tako. A nato se po prvem mestu v kvalifikacijah nisem najbolje znašel, ker niti nisem imel v načrtu, da bi se na teh tekmah bojeval za najvišja mesta. Želel sem le ostati čim bolj svež za zaključek sezone. To svežino imam in zdaj je čas, da pohodim stopalko za plin,« 33-letnik načrtuje eksplozijo na azijskem snegu. A ta bo lahko le ena, v parku Bokwang Phoenix bo le olimpijski veleslalom, slaloma ni več na sporedu OI. »Še vedno sem v položaju, ko lahko napadam. Le Rus Vic Wild je tisti, ki bo moral pokazati, ali je še vedno zlat, kot je bilo to v Sočiju, vsi drugi napadamo. Položaj je jasen, na olimpijadi, kljub temu da je osnovni namen zastopati Slovenijo in jo s ponosom tudi bom, je seveda končni cilj in želja tudi seči še višje.« Južna Koreja ni takoj za vogalom sosedove hiše, bodo razmere in časovna razlika vidneje vplivale na vsakdanjik in tekmovalno počutje deskarjev in Žana Koširja? »Tam bom dva tedna, ne sme biti težav. Bo povsem dovolj časa, da se navadim, ne nazadnje sem bil tudi lani poleti 14 dni v enakem časovnem pasu in sem videl, da mi povsem leži,« je na rano zoro v Daehan Minguku (Južni Koreji) že psihično pripravljen slovenski šampion, ki bo nastopil na svojih tretjih olimpijskih igrah. »Izkušnje z dveh iger bodo zagotovo pomagale, to pomeni, da me nič ne bo moglo presenetiti. Uvrstitve sem stopnjeval od 6., 3. do 2. mesta, če bi gledal rezultate, se stvari stopnjujejo.« Torej, haeng-un-eul bibnida (po korejsko srečno), Žan Košir.