Naslednjič cilj zmaga in zgolj zmaga
Zlati slovenski rod je vidne uspehe dosegal povsod, kjer so se njegovi člani pojavili na startu. Naši kolesarji imajo zmage na vseh treh tritedenskih preizkušnjah, niti dirka po Flandriji ali Milano–Sanremo nista več le pobožna želja, v reprezentančnem dresu pa se koščki sestavljanke niso želeli zložiti na svoje mesto. Do letos in do vrhunske predstave Tadeja Pogačarja, ki je z bronasto kolajno spisal novo poglavje slovenskega kolesarstva.
Odličja na svetovnih prvenstvih so zelo izmuzljiva. V minulih letih so bile trase na papirju bolj po godu slovenskih odprav, pa se je reprezentanca vedno znova vračala domov praznih rok, v Glasgowu pa se je vnovič pokazalo, da dirko res naredijo kolesarji, ne trasa. In letos so si pripravili dobrih šest ur čistega pekla, po katerem je Pogačar komajda še stal na nogah. »Solzne oči imam, Tadej si zasluži globok, globok priklon. Fenomenalno je odpeljal dirko. Ves dan je bil v ospredju, pokril je vse napade tekmecev. Po kolesarsko – zasluži si vse čestitke,« so čustva prevzela slovenskega selektorja Uroša Murna.
Tempo je bil tokrat prehud tudi za našega kapetana z EP 2018 v Glasgowu Luko Mezgeca, ki je poudaril, da se je tokratna trasa izkazala za veliko, veliko težjo. Tudi zato do Pogačarjevega dosežka goji še večje spoštovanje: »Tadej se je vozil agresivno, proga je od kolesarja to tudi zahtevala. A za to, da pokriješ vsak napad, potrebuješ tudi odlične noge; Tadej jih je tokrat imel. Na koncu je z vrhunskim sprintom prišel do bronaste kolajne, vnovič je dokazal, da je res številka 1 svetovnega kolesarstva. Le redki so kolesarji, ki so na stopničkah, ko trasa zanje ni idealna.«
Združiti moči za skupni cilj
S kolajno v Glasgowu je led zdaj prebit, Slovenija se je po 22 letih spet vpisala na seznam dobitnic odličij na prestižni cestni dirki, vsakokratnem vrhuncu svetovnega prvenstva. A če lahko računaš na kolesarje, kot so Pogačar, Matej Mohorič in Primož Roglič, ambicije segajo še višje, višje od brona in tretje stopnice. Za to bo potrebno več sloge med najboljšimi, poudarja selektor Murn, ki je bil razočaran nad košarico Mohoriča in Rogliča: »Če želimo biti res vrhunska reprezentanca, ki jasno meri na zmago in mavrično majico, morajo za reprezentanco dirkati vsi kolesarji iz svetovne serije. Neverjetno je, kar je uspelo Tadeju, saj je moral vse napade pokriti sam. Če bi imeli še dva kolesarja, ki bi prevzela nekaj bremena, bi bilo Tadeju veliko, veliko lažje in morda bi na koncu lahko ostal z Van der Poelom. A pustimo to za drugič.«
Murn si seveda želi, da bi lahko računal na vse udarne adute, tokrat je manjkal tudi Jan Tratnik, ki še okreva po spomladanski poškodbi kolena in še ni bil nared za dirko v Glasgowu. Selektor je še enkrat ponovil, kakšne so in bodo tudi v prihodnje slovenske ambicije: »Naslednjič mora biti cilj te reprezentance zmaga in nič drugega kot zmaga. A zato morajo vsi fantje združiti moči in se podrediti temu cilju.«
