Lepa domača trilogija zmajev

LJUBLJANA – Super sobota! Tako pogosto predvsem na britanskem otoku v športnem žargonu označujejo tiste sobote, ki ponujajo več različnih velikih športnih predstav. Tako je bilo na to zadnjo septembrsko soboto iz slovenskega hokejskega zornega kota, ko so tako Ljubljančani kot tudi Jeseničani osvojili pomembne točke v AHL. SŽ Olimpija je uspešno sklenila domačo trilogijo in zmagala še na tretji zaporedni tivolski tekmi. A tokrat proti najtežjemu tekmecu v sezoni in z najbolj prepričljivo predstavo. Zmaji so namreč odpravili podprvake iz Rittna, hokejskega mesteca pri Bolzanu, s 5:1 (2:0, 1:1, 2:0; Koren 3, Mušič 2; Kostner), in se zdaj s skupno ducatom točk ob dosedanji bilanci štirih zmag in dveh porazov v sezoni približali vrhu lestvice. Po šestih tekmah so na 4. mestu, vodilni je Brunico, tik za zmaji pa so petouvrščeni železarji (štiri tekme; tri zmage; poraz), ki so se tokrat veselili točk v Milanu.

V Tivoliju je 600 najzvestejših Olimpijinih privržencev – pri obeh slovenskih klubih v AHL hrepenijo po bolj polnih tribunah – pospremilo gladko zmago gostiteljev. O njihovi premoči na ledu ni bilo dvoma, tudi razmerje strelov (37:26) je razkrivalo, kdo je bil aktivnejši. Najmočnejši je bil tokrat udarni domači napad s povratnikom in spet kapetanom Alešem Mušičem, izkušenim Galom Korenom in pri 21 letih najmlajšim med omenjeno trojico Miho Zajcem. Pri vseh petih domačih golih je bila na ledu ta udarna naveza, odprlo se je zlasti trikratnemu strelcu Korenu: »Zavedal sem se, da potrebujem le en lep gol, nakar bo lažje. Tekma je bila naporna, pri Rittnu poskušajo igrati lep hokej, a tudi mi smo ga. Povrhu smo tokrat moštveno dobro delovali, tudi v napadu nam je šlo dobro. Alpska liga je zelo izenačena, vsak lahko zmaga in vsak lahko izgubi, smo pa tokrat resnično pokazali drugačen obraz in temu primerno tudi boljšo igro.« Jure Vnuk, trener ljubljanskega moštva, je priznal, da je bilo v domači igri in pristopu tudi nekaj tveganja, kar je obrodilo sadove. Razveselila ga je zanesljivost Žana Usa v vratih, ki se je vrnil na led, potem ko je nazadnje branil Tilen Spreitzer. Oba sta krenila v sezono z enakega izhodišča, v Tivoliju vztrajajo pri domačem kadru in stavijo na slovensko šolo vratarjev.

Kljub spodrsljajem zmaga

Tudi na Jesenicah se je trener Gaber Glavič lotil gradnje in vodenja moštva večinoma iz slovenske hokejske šole, le pri čuvaju mreže niti zanj niti za redne obiskovalce Podmežakle ni dvoma – Clarke Saunders je nesporna št. 1. Kanadčan je eden od dveh tujih hokejistov med železarji, drugi je finski branilec Jesse Jyrkkiö. Vsaj ob uvodu v sezono je pri jeseniškem moštvu največ pomanjkljivosti v branilskih vrstah, kar ne preseneča, saj odhodi Aleksandra Magovca, Mihe Logarja in Davida Planka nikakor niso mogli miniti brez odrgnin. Za državne prvake je bilo ob sobotnem gostovanju v metropoli Lombardije seveda najpomembneje, da so osvojili točke (5:4; 3:2, 2:1, 0:1; Čimžar 2, Urukalo, Glavič, Pem; E. Verreault-Paul 2, E. Pance, Terzago), a prav na tej tekmi ni bilo vse na želeni ravni. Discipline v igri je bilo precej več na zadnjem derbiju v Podmežakli proti Asiagu (2:1), tisti večer je vsaj delno razkril smernice, kako bi morali v prihodnje igrati, če želijo ponoviti uspešno prejšnjo sezono.