Anglež usmerja sosedsko bitko

Ni lepšega kot se sproščeno, a hkrati skrajno nabrušeno postaviti po robu favoriziranemu tekmecu. To je izhodišče slovenskih prvakov murašev, ki bodo nocoj ob 20. uri v prvi tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za evropsko ligo gostili sosede iz le 70 kilometrov oddaljenega Gradca in prav tako črno-bele nogometaše Sturma. Več, kot so doslej naredili Ante Šimundža in njegovi varovanci, skoraj ne bi bilo mogoče. Resda so začeli evropsko pot v najvišjem razredu, kvalifikacijah za ligo prvakov, nadaljujejo jo v drugem za evropsko ligo, v najslabšem primeru pa jo bodo končali v tretjem, v konferenčni ligi, toda tihe cilje so uresničili že pred zadnjim kvalifikacijskim dejanjem. Jeseni se bodo tekmovalno zaznamovali v skupinskem delu tekmovanja, v katerem bo klub, še preden bodo nogometaši brcnili prvo žogo, bogatejši za 3,6 milijona evrov ali 2,93 milijona. Znesek bo narekoval razplet slovensko-avstrijskega dvoboja, zmagovalec bo igral v višjem razredu (EL), poraženec v nižjem (KL). Sosedski derbi, ki ima za slovenske klube še bolj prestižen značaj, bo imel prvega zvezdnika v angleškem sodniku, znanem po nihajočih predstavah, 36-letnem Michaelu Oliverju. Za Sobočane je nagraden. Za skrajno tekmovalnega Šimundžo, ki vselej stavi na red in disciplino na igrišču, to izhodišče nemara celo ni pogodu. Bolj ustreza igralcem, ki bodo izzvali nadvse privlačnega tekmeca iz soseščine. Idealnega za naposled polno Fazanerijo.

Gor in dol

Mura je v Evropi opravila čisto vse rezultatske preizkuse z odliko. Izločila je na papirju enakovredna ter premagljiva Škendijo in Žalgiris ter se močno upirala krepko favoriziranemu Ludogorcu. V katero kategorijo tekmecev umestiti Sturm, je uganka za vse. Bliže bolgarskemu šampionu ali litovskemu? »Sturm teče brez žoge, Ludogorec z žogo. Avstrijci so vajeni igrati 'gor in dol', ker je to značilnost lige. Ne tečejo pa več kot mi. Agresivnejši so, dinamika igre je vedno velika in je le drugačna. Upremo se jim lahko z mirnostjo, odločnostjo in s stvarmi, ki jim ne odgovarjajo,« je poskušal potegniti primerjave med moštvi Šimundža, ki se zaveda, da z Gradčani – ki so v formi in so v bundesligi nanizali tri zmage – ne kaže iti v telesno bitko. Kako izpeljati tekmo, po kateri skupni zmagovalec še zlepa ne bo znan, je delno nakazal Tomi Horvat. Mladi zvezni igralec mora po odhodu Nina Kouterja prevzeti vajeti igre v svoje noge. »Preprosto, uprizoriti moramo najboljšo tekmo doslej,« je bil jasen 22-letni Mariborčan. Ni več Koutra, Nik Lorbek ima zlomljen nos, Samsondin Ouro še ni nared. Kdo bo ob Horvatu držal sredino? Šimundža razen prvega kapetana Alena Kozarja nima drugih igralskih rešitev. Mura je konkurenčna, tega se Sobočani zavedajo, Šimundža pa prizna, da imajo prednost v evropskem ritmu tekem. A trener opozarja še na zelo pomembno podrobnost. »Uživajo v tem, kako igrajo,« je le prenesel vzdušje iz graške slačilnice, ki ga je razkril slovenski reprezentant Jon Gorenc Stanković. »Zmagujemo in se res veselimo,« je v pogovoru za Kleine Zeitung poudaril eden od najmočnejših gostujočih igralcev.