Stožiški hit sezone je prestrašil tekmece

Zrno do zrna, pogača, kamen na kamen, palača. Tako pravi stari rek, ki so se ga v tej sezoni trdno oklenili tudi košarkarji Cedevite Olimpije. Na dolgi poti seveda ni šlo brez zdrsov in padcev, a so se vsakič znali pobrati in nadaljevati k privlačnim ciljem. V ligi ABA so zasejali strah v vrste srbskih in črnogorskih klubov, v evropskem pokalu so postali hit sezone. Po gladki zmagi nad Türk Telekomom s 93:80 so si lahko privoščili tudi razkošje, da so sproščeno počakali na ime četrtfinalnega izzivalca v dvoboju med Partizanom in Bursasporom.

Vse zanimivejša poglavja v zgodbi o uspehu seveda niso naključje. Za njimi se skriva veliko trdega dela in finančen vložek, s katerim so Ljubljančani izstopili iz razreda grdih račkov mednarodne scene. Po prihodu Zorana Dragića, Yogija Ferrella in Alena Omića, ki so preverjeno kakovostni košarkarji in imajo temu ustrezno ceno, niso le popravili napak prejšnjega poletja, temveč so skočili na gmotno raven, o kateri so v Stožicah dolgo le sanjali. Zdaj imajo pogodbe trdno podlago in niso zgolj prazne črke na papirju tako kot v mučnem obdobju gradov v oblakih ob prehodu v novo tisočletje. Tekme evrolige v Stožicah bodo še lep čas le sanje, smo naslovili članek ob izteku lanskega leta, ko je šlo pri Olimpiji marsikaj narobe.

Zdaj je smetana stare celine veliko bliže, ne le zaradi izobčenja ruskih klubov za nedoločen čas in prej ali slej tudi pričakovane širitve tekmovanja, temveč predvsem zaradi napredka stožiškega moštva. Toda potegovanje za evroligo je smiselno le, če ni vnaprej obsojeno na enoletno avanturo, ki bi prinesla le malo zadovoljstva – 34 krogov se lahko vleče v nedogled, če ni želenih rezultatov – in bi zaradi bistvene podražitve igralskega kadra vrnila ljubljansko košarko v čase finančne agonije.

Pri tem ne smemo pozabiti, da so glavni tekmeci slovenskih prvakov v ligi ABA državni projekti, Cedevita Olimpija pa je zasebna naložba z omejeno podporo dolgoletnih pokroviteljev.

Osmerica nesebičnih

Zaradi številnih limitov in neznank je nasploh težko kovati dolgoročne načrte. Ljubitelji košarke morajo zato uživati v vsakem trenutku in spoznanju, da ima Ljubljana na svoj način že zdaj moštvo evroligaške ravni. Od osmerice košarkarjev, ki jih je Jurica Golemac poslal v ogenj v dvoboju s Türk Telekomom, se med celinsko elito ni preizkusil le Melvin Ejim, ki pa že šesto sezono igra v evropskem pokalu.

Dragić ima v nogah osem evroligaških sezon, Jaka Blažič sedem, Alen Omić pet. Ferrell je igral tudi za Brooklyn, Dallas, Sacramento, Cleveland in LA Clippers v ligi NBA, v kateri sta se preizkusila še Dragić in Jacob Pullen, Zach Auguste pa v poletni ameriški ligi. Našteta osmerica je v optimalno zrelem obdobju igralske kariere med 28 in 32 leti starosti ter dosega v evropskem pokalu od 8,4 (Auguste) do 15,7 točke (Blažič). Z dvomestnim učinkom se lahko pohvalijo še Ferrell (14,9), Pullen (13,9) in Edo Murić (10,4), kar sedem mož pa je uprizorilo vsaj eno evropsko predstavo z več kot 20 doseženimi točkami; Blažič in Pullen po štiri.

Med nosilci igre ni prišel na vrsto le Omić (povp. 8,8), a je peti najboljši skakalec tekmovanja (7,5) in pri 216 cm višine četrti najboljši skakalec moštva. Takšnega enovitega, usklajenega in nesebičnega nabora košarkarjev nima nihče drug v evropskem pokalu. In rezultati so vidni. 

Odprtje volišč

Zaprtje volišč

DVK rezultati

DVK udeležba Delo blue

DVK udeležba SN red