ODBOJKA

Še dolgo bodo obžalovali zamujeno priložnost za Tokio

Objavljeno 29. junij 2020 19.26 | Posodobljeno 29. junij 2020 08.37 | Piše: Marko Uršič

Dejan Vinčić iz odbojkarske meke Poljske prešel v nemški Friedrichshafen. Gre za klubsko institucijo, v ligi narodov tudi slovenska reprezentanca.

Dejan Vinčić in reprezentančni kapetan Tine Urnaut bosta igralsko kakovost in strast naslednje leto pokazala tudi v elitni ligi narodov. FOTO: Uroš Hočevar
Odbojka je res ena najlepših in najbolj privlačnih športnih panog na zemeljski obli, a če ni uspehov, si v svojih državnih okoljih le stežka pribojuje položaj, ki bi šel tej akrobatiki na igrišču. Slovenski odbojkarji so z dvema naslovoma evropskih podprvakov tudi pri nas žlahtno udejanjili zmožnosti, polne Stožice na lanskem evropskem prvenstvu pa so bile le potrdilo, da je odbojka »in«.

Eden iz železnega repertoarja slovenske izbrane vrste Dejan Vinčić pa je v zdajšnjem tekmovalnem premoru tudi zamenjal klub, s Poljskega se je preselil k nemški ekipi Friedrichshafen. »Trenutno sem še doma v Novi Gorici, 10. avgusta pa se bodo začele priprave mojega novega kluba,« je za uvod začrtal časovne okvire. Organizator igre izbrane vrste, ki jo zdaj vodi Alberto Giuliani, je zadnje tri sezone preživel na Poljskem, igral je za Czarni Radom, že leta 2012 pa je tudi branil barve Skra Belchatowa.

»Izkušnje iz Poljske so fenomenalne. Gre za eno najmočnejših lig, tudi navijači so neverjetni. Na Poljskem živijo za odbojko, če to že ni šport številka 1, pa je zagotovo številka 2. Tudi medijsko je izjemno spremljan, skratka moje počutje je bilo fenomenalno. S Czarni Radomom smo nanizali nekaj dobrih rezultatov, a se je letošnja sezona zaradi virusa predčasno končala. Zelo hitro je prišla ponudba iz Friedrichshafna. Sicer mi je bilo na Poljskem zelo lepo, ničesar mi ni manjkalo, a sem se vseeno odločil za spremembo okolja,« je pripomnil.

Nemškemu klubu pa želi pomagati, da bi po letu 2015 spet osvojil naslov državnega prvaka. »Vemo, da je Friedrichshafen odbojkarska institucija, ta klub je tudi že osvojil ligo prvakov. Veliko vrhunskih igralcev so vzgojili, tudi Georga Grozerja, imajo zelo dobro odbojkarsko šolo. Tudi za enega najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov Gregorja Jerončiča je bil ta klub odskočna deska. Gre za vrhunsko organizirano sredino,« je 33-letnik strnil misli o novem delodajalcu. Zadnji štirje nemški naslovi pa so šli v roke Berlin Recycling Volleysu, njegovo moč se je videlo tudi v zadnji ligi prvakov na tekmah proti ACH Volleyju.

»V Berlinu vlagajo zelo velika finančna sredstva, želijo si tudi uspeha v ligi prvakov. Friedrichshafen pa ne gre čez mejo svojega proračuna. Pri odločitvi v nemškem prvenstvu na koncu večinoma pretehta vloženi denar, berlinske vsote so nenormalne. Odločajo malenkosti, Berlin pa ima več kakovostnih igralcev.«
 

OI tako blizu, tako daleč


Na mestu podajalca v novem Vinčićevem klubu je tudi Američan Joe Worsley. »Super je, da so vsa igralna mesta pokrita s kakovostnimi igralci. Da je tu vedno nekdo, ki lahko pripomore k napredku v igri in k večji konkurenci. Veselim se je in prav je, da je tako,« je nadaljeval Dejan Vinčić. »Zaradi letošnje skrajšane sezone nas v naslednji čaka kup reprezentančnih obveznosti in tekmovanj. Zato je zdajšnji počitek dobrodošel, kajti naslednje poletje bo polno tekmovanj. A s tem se moramo sprijazniti, tako je za vse, ne le za nas športnike, tudi za svet.«
Fantje bi se odrekli marsikateremu uspehu v zadnjih letih, le da bi bili na olimpijskih igrah.


Prihodnjega maja pa bo slovenska reprezentanca naposled zaigrala tudi v elitni ligi narodov. »V njej bi morali igrati že letos poleti, ko smo na ligo narodov zaradi birokratskih zadev in spremenjenih pravil čakali že kar nekaj let. To tekmovanje smo komaj čakali, namreč da vsi reprezentantje pokažemo svojo vrednost med elito,« je omenil Dejan Vinčić. O porazu po neverjetnem zasuku v polfinalu januarskih kvalifikacij za olimpijske igre v Tokiu proti Franciji v Berlinu pa pripomnil: »To je zagotovo največji poraz v naših karierah. Ni namreč veliko priložnosti, da si priigraš nastop na olimpijskih igrah. Posebno v našem športu, v katerem je za Evropo na voljo omejeno število mest. Ko si enkrat tako blizu, takšen poraz še dolgo ostane v spominu. Fantje bi se odrekli marsikateremu uspehu v zadnjih letih, le da bi bili na olimpijskih igrah. Za večino je bil to tudi zadnji vlak za OI. Še dolgo bomo obžalovali zamujeno priložnost. A kar je, je.« 




Deli s prijatelji