Prevc je le dočakal pomiritev in tolažbo

PJONGČANG – Andreas Wellinger je v polarnem mrazu pri dvanajstih stopinjah pod ničlo, zaradi neusmiljenega vetra pa se je zdelo, kot da je –20, ohranil ledeno kri ter se kot tretji Nemec po Hansu Georgu Aschenbachu (Innsbruck 1976) in Jensu Weissflogu (Sarajevo 1984) ovenčal z naslovom olimpijskega prvaka na srednji skakalnici. Potem ko je bil v uvodni seriji s skokom, dolgim 104,5 metra, še peti, se je v finalu z izenačitvijo rekorda skakalnice (113,5 m) – enako daleč je v drugo s Slatnarjevimi smučmi odjadral tudi bronasti Norvežan Robert Johansson – zavihtel na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. »Sploh ne vem, kaj naj rečem. Dajte mi čas do naslednjega tedna,« so bile njegove prve besede, potem ko si je večkrat obrisal solze sreče, ki so izdajale, kako zelo se je veselil svojega največjega uspeha doslej. O tej zlati lovoriki je – kot je 22-letni Bavarec pozneje večkrat ponovil – sanjal vse od otroštva, proslavil pa jo je s pšeničnim pivom. Slovenci se v tekmi, ki se je v soboto po tukajšnjem času začela ob 21.35 in zaradi številnih prekinitev končala šele v nedeljo ob 0.19, niso vmešali v boj za vidnejše uvrstitve. Še najbolje se je odrezal Peter Prevc, ki je po prvem »polčasu« zasedal šele 24. mesto (98,5 m), s tretjim dosežkom finala (113 m) pa se je pomaknil na končno dvanajsto. Kot je priznal branilec naslova podprvaka iz Sočija 2014, ga je v uvodni seriji vrglo iz tira dolgo čakanje na vrhu zaletišča, potem ko so ga kar trikrat umaknili s startne klopi. Glavni trener Goran Janus je sicer pred njegovim nastopom zahteval predskakalca, a so ga pristojni gladko zavrnili.

Prevc: Evo vam!

»Nisem pričakoval, da me bo čakanje tako zmedlo. Kako zelo me je, sem videl, ko sem odrinil z odskočne mize. Očitno mi je padla zbranost, povrhu se je ohladilo še telo, kar je prispevalo k napaki. Kot kaže, bom moral še na kakšne OI, da bom kljub dolgemu čakanju skočil kakor Simon Ammann (105 m in 104,5 m/11.),« je povedal 25-letni Gorenjec, ki ne pomni, da bi ga že kdaj tako zeblo. »Ker zgoraj ni dovolj prostora, se ne moreš niti dobro ogreti. Naši kombinezoni niso narejeni za takšne razmere, kljub temu pa se običajno – tudi pri temperaturah okrog nič stopinj – potim, tokrat pa sem do konca izteka prismučal z zmrznjenimi prsti,« je zaupal Prevc, ki je bil po uvodni seriji – tako kot Janus – žalosten in jezen. Preden se je v finalu spustil po zaletišču, si je rekel, da ne sme zafrkniti še v drugo. »Po doskoku pa sem si mislil: 'Evo vam!' Drugi skok sem izvedel tudi malce iz ihte, poleg tega sem si, ker sem bil že tako zadaj, upal več tvegati,« je pojasnil najvišje uvrščeni Slovenec, za katerega je drugi nastop predvsem pomiritev in tolažba, da lahko optimistično pogleduje proti veliki skakalnici, na kateri bo posamična tekma v soboto. Tilen Bartol, ki je z 12. mesta zdrsnil na 16., je bil zadovoljen, ker je v primerjavi s treningom in kvalifikacijami naredil napredek, Jernej Damjan (27.) pa je večkrat omenil, da brez sreče tokrat nisi imel prav nobenih možnosti. Naš četrti tekmovalec, Timi Zajc (33.), se je od preizkušnje poslovil že po prvi seriji.