Olimpija bo le še boljša

Po petih letih na Poljskem pri klubu Piast Gliwice, po naslovu prvaka, podprvaka in tretjem mestu, se je 33-letni Uroš Korun poleti vrnil v Slovenijo. Osrednjega branilca je prepričal športni direktor Olimpije Mladen Rudonja.


Drugi najstarejši mož – le tri mesece je mlajši od Mirala Samardžića – je pred zaključnim delom prvega dela nogometne sezone v prvi slovenski ligi razkril svoje misli o uvodnih petih mesecih v zeleno-belem orkestru.

Na Poljskem ste bili uspešni, ampak odšli ste z boljšega na slabše, če primerjamo vaše uspešno poglavje v Gliwicah in status nogometa v nesporno nogometni državi.
»Že prej sem se odločil, da bom odšel, preprosto me ni več zanimalo. Nato je prišla Olimpijina ponudba, ki sem jo z veseljem sprejel, saj sem dobil zagotovila, da se bomo potegovali za prvaka. O poljski izkušnji pa vse najlepše. Tam je nogomet glavna stvar, veliko denarja se vrti, počutiš se nogometaša, ljudje te prepoznavajo, stadioni so impresivni. Igra se trši, moški nogomet, tu bolj tehničen. A vseeno, z zornega kota kakovosti igre je med poljsko in slovensko ligo manj razlike, kot jo kažejo vse druge stvari.«

So se v petih mesecih uresničile napovedi in pričakovanja?
»Potegujemo se za naslov prvaka, to je najpomembnejše. Za nami je zahtevno obdobje, v katerem je Olimpija sestavljala moštvo, kakovostno. Res je, nismo še na vrhu, a smo blizu, in prepričan sem, da bomo le še boljši. Ni še konec prvega dela sezone. Imamo največ potenciala in igralce velikega formata. Med vsemi imamo največ rezerv in največ prostora za napredovanje. Spomladi bomo boljši, kot smo bili doslej.«

Olimpija je sezono začela zelo slabo, a zdaj že deluje na visokih obratih. Kje se je najbolj zatikalo?
»Saj ni zahtevna uganka, moštvo je tako rekoč novo in se je ves čas dopolnjevalo, toda še večjo težavo je predstavljal virus sars-cov-2. Redčil je moštvo in zelo motil razvoj. Trikrat sem bil v osamitvi, prebolel covid-19, tudi drugi igralci so imeli podobne težave, in težko je bilo ujeti ritem in se uigrati. Zato tudi ne moremo zajeti sape, da bi lahko v visokem ritmu igrali zaporedoma dve tekmi.«

Največ kritik je povezano z igralno podobo, Olimpija ne igra napadalno, dosega premalo golov in ni atraktivna. Kot naj bi sicer bile značilnosti moštva s tako kakovostno igralsko širino in z največjim denarnim vložkom.
»Verjamem, da bi vsi radi uživali v atraktivni igri, premoči, velikem številu golov, ampak v naši ligi to še ni mogoče. In ne morejo biti vsi Barcelona. Liga je zelo izenačena in niti zmage proti zadnjemu ne moreš napovedati. Vem in sliši se klišejsko, a vsi trenirajo, smo v takšnem položaju, da se moramo zadovoljiti s kakršno koli zmago, z 1:0 ali 3:0.«

Je mladost trenerja Dina Skenderja prednost ali slabost v bitki za naslov prvaka?
»V takšnih okoliščinah je vsakemu trenerju težko. Lahko ga sodim po tem, kako treniramo. Ima koncept, marljiv je in res nič slabega ne moremo povedati o njem. Temeljito se pripravi za vsako tekmo in na vsakega tekmeca. Zelo študiozen je in praviloma se vse uresniči, kar napove. Oceno bi strnil tako, da smo na dobri poti, in na vsak način bomo še boljši.«

Kako ocenjujete učinek igralcev, ki so odgovorni za ustvarjalnost in gole? V zadnjih tekmah navdušujeta Andres Vombergar in Đorđe Ivanović.
»Vombi je priljubljen, z Đorđejem se odlično dopolnjujeta in sta v odlični strelski formi. Sta učinkovita, a slabost je ta, da pogrešam gole drugih igralcev. Od obrambe naprej. Manjka nam širina strelcev, saj se ne moremo zanašati le nanju, ki sta sicer res fejst fanta na igrišču in zunaj njega. Upam pa, da bosta čim dlje zdržala v takšni formi. Tu je še Mihail Caimacov, ki je na trenutke preveč furijast, a se lahko zanesemo nanj.

Izpostavil pa bi Timija Maxa Elšnika. On je naš motor v sredini, mlad je in ambiciozen. Bliskovito napreduje in prepričan sem, da je pred njim še lepa prihodnost. Drugi? Napredujemo!«