BIATLON
Mirne vesti proti izzivu v Ukrajino
Uroš Velepec bo po treh letih spet vodil ukrajinske biatlonke. Prepričan je, da je lahko Jakov Fak v olimpijski zimi še boljši kot zdaj.
Odpri galerijo
Uroš Velepec ne bo več vodil slovenskih biatloncev. FOTO: Leon Vidic
Večina junakov zimskih aren je pospravila opremo v kot, nastopil je čas analiz in tudi sprememb. Ena takšnih se je zgodila pri biatlonski reprezentanci, ki je ne bo več vodil Uroš Velepec. Dolgoletni trener se vrača v Ukrajino, kjer je že deloval med letoma 2015 in 2018. Pred odhodom je spregovoril o izzivih in ovirah na tujem, o primerjavi s svojim prejšnjim odhodom iz Slovenije in prihodnosti našega vodilnega reprezentanta Jakova Faka.
Kako je bilo z vašo vrnitvijo v Ukrajino, kdaj ste začeli razmišljati o selitvi prav za olimpijsko sezono?
»Trenerji v smučarskih panogah lahko že sredi sezone prejmejo vsaj namig, če že ne konkretne ponudbe za pogodbo v novem okolju. Z Ukrajinci nikdar nisem prekinil stika, ne nazadnje je tudi po tisti moji vrnitvi v Slovenijo pred tremi leti Julija Džima, zadnja najuspešnejša ukrajinska biatlonka, vadila z našo reprezentanco, sodelovala je tako s strelskim trenerjem Ljubom Tomažičem kot z menoj. Res so me že sredi te sezone spet vabili k ukrajinski ženski vrsti, a sprva nisem želel ničesar obljubiti, imel sem še veliko dela pri naši ekipi. Po koncu sezone pa sem se odločil sprejeti ponudbo in poskusiti dokončati tisto, česar nazadnje nisem, saj z Ukrajinkami nismo dosegli odmevnih izidov na olimpijskih igrah. Tik pred Pjongčangom je ekipa na pripravljalnem zboru v Kazahstanu zbolela in osrednja tekma je šla po zlu.«
Kaj pa pogodba tukaj – mar niste bili dogovorjeni s Smučarsko zvezo Slovenije za še eno sezono?
»Veste, pri smučarski zvezi je veliko zaposlenih trenerjev, kolikor jaz vem, imamo vsi pogodbo za eno sezono, nato pa se dogovarjamo za naslednjo. Tokrat v primerjavi s prvim odhodom ni bilo zapleta. V pomladi 2015 sem doživel kar mali šok, ko so tekmovalci hrepeneli po spremembi in mojem odhodu, čeprav izidi niso bili slabi. Zdaj je vse drugače in umirjeno. Odhajam mirne vesti: Jakov Fak bo nadaljeval po samostojni poti, ki se mu je obrestovala v minuli zimi, verjamem, da je lahko še boljši v olimpijski. Ob njem imamo sedanje jedro in zelo obetaven mladi rod pod vodstvom Janeza Mariča. Povrhu sta mi Janez Ožbolt in Matej Oblak ponudila, da bi ostal v strokovnem svetu. Pri tem ni nobenih ovir, z nasveti bom pomagal po najboljših močeh.«
Pa vas ne moti to, kar vas je v zadnji ukrajinski sezoni 2017/18, da so se prepletali različni interesi, na vas pa so poskušali vplivati prejšnji trenerji in menedžerji tekmovalk?
»Odhajam v okolje, ki ga poznam. Imel sem, denimo, tudi ponudbo iz Rusije, pa je nisem hotel sprejeti, ker ne bi nečesa povsem na novo gradil. Ukrajinski sistem poznam, sestavil bom svojo selekcijo, pri predsedniku Vladimirju Brinzaku imam brezhibno podporo, zato verjamem, da bomo vsi skupaj uspešni.«
Kako je bilo z vašo vrnitvijo v Ukrajino, kdaj ste začeli razmišljati o selitvi prav za olimpijsko sezono?
»Trenerji v smučarskih panogah lahko že sredi sezone prejmejo vsaj namig, če že ne konkretne ponudbe za pogodbo v novem okolju. Z Ukrajinci nikdar nisem prekinil stika, ne nazadnje je tudi po tisti moji vrnitvi v Slovenijo pred tremi leti Julija Džima, zadnja najuspešnejša ukrajinska biatlonka, vadila z našo reprezentanco, sodelovala je tako s strelskim trenerjem Ljubom Tomažičem kot z menoj. Res so me že sredi te sezone spet vabili k ukrajinski ženski vrsti, a sprva nisem želel ničesar obljubiti, imel sem še veliko dela pri naši ekipi. Po koncu sezone pa sem se odločil sprejeti ponudbo in poskusiti dokončati tisto, česar nazadnje nisem, saj z Ukrajinkami nismo dosegli odmevnih izidov na olimpijskih igrah. Tik pred Pjongčangom je ekipa na pripravljalnem zboru v Kazahstanu zbolela in osrednja tekma je šla po zlu.«
Kaj pa pogodba tukaj – mar niste bili dogovorjeni s Smučarsko zvezo Slovenije za še eno sezono?
»Veste, pri smučarski zvezi je veliko zaposlenih trenerjev, kolikor jaz vem, imamo vsi pogodbo za eno sezono, nato pa se dogovarjamo za naslednjo. Tokrat v primerjavi s prvim odhodom ni bilo zapleta. V pomladi 2015 sem doživel kar mali šok, ko so tekmovalci hrepeneli po spremembi in mojem odhodu, čeprav izidi niso bili slabi. Zdaj je vse drugače in umirjeno. Odhajam mirne vesti: Jakov Fak bo nadaljeval po samostojni poti, ki se mu je obrestovala v minuli zimi, verjamem, da je lahko še boljši v olimpijski. Ob njem imamo sedanje jedro in zelo obetaven mladi rod pod vodstvom Janeza Mariča. Povrhu sta mi Janez Ožbolt in Matej Oblak ponudila, da bi ostal v strokovnem svetu. Pri tem ni nobenih ovir, z nasveti bom pomagal po najboljših močeh.«
Pa vas ne moti to, kar vas je v zadnji ukrajinski sezoni 2017/18, da so se prepletali različni interesi, na vas pa so poskušali vplivati prejšnji trenerji in menedžerji tekmovalk?
»Odhajam v okolje, ki ga poznam. Imel sem, denimo, tudi ponudbo iz Rusije, pa je nisem hotel sprejeti, ker ne bi nečesa povsem na novo gradil. Ukrajinski sistem poznam, sestavil bom svojo selekcijo, pri predsedniku Vladimirju Brinzaku imam brezhibno podporo, zato verjamem, da bomo vsi skupaj uspešni.«
