KOŠARKA

Le smiliti se ne smejo sami sebi

Objavljeno 13. november 2019 10.37 | Posodobljeno 13. november 2019 10.37 | Piše: Eduardo Brozovič

Mikael Hopkins vse bolje v Stožicah. Danes za biti ali ne biti Cedevite Olimpije.

Mikael Hopkins je v Kopru prekosil Marka Jagodića Kuridžo. FOTO: ABA
LJUBLJANA – Prvi letošnji dvojček zaporednih zmag v evropskem pokalu in ligi ABA je sprostil košarkarje Cedevite Olimpije, po njem dihajo lažje kot hud astmatik po uporabi vdihovalnika. Polna pljuča jim bodo prišla prav že danes, ko bodo ob 18.30 gostili Unics Kazan. Ne le zato ker bi jih šesti poraz v sedmih krogih pahnil čez rob prepada na evropski sceni, proti prezgodnjemu izpadu se bodo borili z najbolj kakovostno zasedbo v skupini C.

Ob zmagah nad Darušafako v Istanbulu in Koprom Primorsko v dvorani Bonifika so ljubitelji košarke videli »novo« Cedevito Olimpijo: agresivno, nesebično in natančno. Eno glavnih vlog je prevzel krilni center Mikael Hopkins, mirni mož iz ozadja, ki ni opravil le veliko dela v obrambi, temveč tudi v napadu. Pri svojih 206 centimetrih se je 26-letni Američan odlikoval tudi z meti za tri točke, njegov izkoristek ob dveh pomembnih zmagah je bil kar 5:7.

»Po prvem uspehu v evropskem pokalu nam je vsem lažje, toliko bolj zaradi dobre nedeljske predstave v Kopru. A zdaj nam prihaja v goste Unics Kazan, ki že vrsto leto spada med najboljše v evropskem pokalu, vmes je tri sezone igral tudi v evroligi. Ruska zasedba ima nadarjene košarkarje, zato se bomo morali izkazati predvsem v obrambi. Upam, da bomo trud pretvorili v drugo zmago. Ne nazadnje nismo bili daleč od uspeha niti v Kazanu, čeprav smo na koncu klonili s 13 točkami razlike,« pravi Hopkins, ki igra v Evropi od jeseni 2015. Pot je začel v Turčiji, lani pa je nosil dres bolgarskega Balkana in bil v Fibinem pokalu izbran za najboljšega košarkarja na njegovem igralnem mestu. V Botevgradu je bil njegov soigralec Mirko Mulalić, s katerim sta se poleti preselila v Stožice.
 

Iz Bolgarije z Mulalićem


»Mirko mi je olajšal prihod v Ljubljano, prav tako oba ameriška soigralca. Z Ryanom Boatrightom sva se poznala že od prej, saj sva štiri leta hkrati igrala v ligi NCAA, jaz za Georgetown, on za U-Conn. Vključitev v Cedevito Olimpijo je bila zame na splošno precej lažja kot v prejšnje klube. Vsi smo podobne starosti in imamo zelo podobne cilje v življenju,« ocenjuje košarkar iz mesteca Hyattsville v zvezni državi Maryland, prepričan, da bosta zadnji zmagi še bolj strnili stožiške vrste.

»Že prej smo vedeli, da imamo dovolj dobre košarkarje za uspešno igranje v evropskem pokalu, saj smo domala vse tekmece spravili v težave. Le dokončati nismo znali dela. Upam, da je bil uspeh v Istanbulu znanilec boljših časov in da bomo v preostalih tekmah iztržili vse štiri zmage. To bi nam moralo zadostovati za napredovanje v drugi krog. Še vedno verjamemo, da nam lahko uspe, čeprav nam je niz petih porazov dodobra načel samozavest. Zdaj nimamo več izbire, ne moremo se smiliti sami sebi,« je prepričan Hopkins. Tudi on vidi bistveno razliko med oktobrsko Cedevito Olimpijo in zdajšnjo.

»Na prvih tekmah smo preveč mučili žogo in jo izgubljali vsevprek. Kljub vsemu pa smo bili brez možnosti le proti Joventutu v Badaloni, zato sem prepričan, da naše upanje na napredovanje ni zgolj teoretično. Le verjeti moramo vase,« zagotavlja. 
Deli s prijatelji