Jakov Fak za konec s hudo napako
Na Finskem končali biatlonsko sezono, v prihodnji zimi domače SP. Slovenija drugo leto zapored brez uvrstitve na stopničke.
Odpri galerijo
Jakov Fak je v tej sezoni večkrat opozoril nase kot v prejšnji zimi, a je ostal brez želene uvrstitve med najboljše tri. FOTO: Matej Družnik
Teden pred načrtovano tradicionalno predstavo za konec sezone na kultnem Holmenkollnu nad Oslom se je biatlonska karavana tokrat od zime poslovila na Finskem. In tam sta povrhu v slovo športni poti pomahala domača zvezdnica Kaisa Mäkäräinen in francoski as Martin Fourcade, globusa sta tako kot lani osvojila Italijanka Dorothea Wierer in Norvežan Johannes Thingnes Bø. Za slovenski tabor pa drugo sezono zapored ni bilo stopničk.
Jakov Fak, dvakratni svetovni prvak in pred dvema letoma srebrni olimpijec v Pjongčangu, ostaja z naskokom vodilni biatlonec slovenske reprezentance in udarni up za prihodnjo zimo, ko bo po dolgih 21 letih svetovno prvenstvo spet na Pokljuki. A sobotne sklepne predstave v sezoni ni zapuščal nasmejan: pripetila se mu je nenavadna napaka – redka, a ne nemogoča –, da je prva dva strela sprožil v sosednjo tarčo in si tako za uvod prislužil dva kazenska kroga.
Enakovrednega boja v zasledovanju je bilo zanj konec, 14. mesto v skupni razvrstitvi pa je ponujalo realno podobo o tem, da se je po sezonah zdravstvenih težav in zategadelj številnih izostankov na tekmah vendarle spet približal največjim asom, je pa realno od njih vendarle vidno bolj oddaljen kot v tisti svoji petletki v obdobju 2010–2015. Takrat so ga prireditelji velikih tekmovanj redno uvrščali med favorite, Fischer, največji opremljevalec v biatlonu in smučarskem teku, ga je nekaj let zapored ob predstavitvah sezone imenoval med izbrano smetano tekmovalcev. V zadnjih treh sezonah je – ne glede na olimpijski podvig v Južni Koreji – drugače.
Fak sicer pripada žlahtnemu letniku 1987, ko so se rodili številni sijajni športniki, denimo Lionel Messi, Novak Đoković, pred dnevi upokojena Marija Šarapova, Sebastian Vettel, v domačih krajih Anže Kopitar. Za našega vodilnega biatlonca ostajata zelo močno podčrtana cilja naslednjih dveh sezon prvenstvo na domačem snegu in leto pozneje novi lov za olimpijsko kolajno, potem ko ima že dve, iz Vancouvra 2010 in Pjongčanga 2018, skrbno shranjeni. A pot do novih presežkov na športni poti bo za 32-letnika zelo zapletena in zahtevna.
Jasno in povsem razumljivo je, da pri njem ni več tako hitre regeneracije po sleherni preizkušnji kot nekoč, vrhu se približujejo mladi levi, možnosti pri slovenski reprezentanci pa so v primerjavi vsaj z desetimi iz svetovne karavane glede denarja, opreme in spremljevalnega osebja močno omejene. Zato v trenutkih slabe volje po neuspehu na zadnjem svetovnem prvenstvu v Anterselvi niso presenečale Fakove besede o možnosti sprememb, tudi želji po manjši ekipi ali že kar slovesu od vrhunskega športa.
Oder za izbrano trojico je drugo zimo zapored ostal oddaljen. Na koncu so tam na vrhu Johanes Thingnes Bø, predstavnik vodilne biatlonsko-tekaške velesile Norveške, in Dorothea Wierer iz južnotirolskega dela Italije, kjer nekoč v tej panogi niso blesteli, a so z racionalnimi potezami tudi Slovencem postavili smerokaz, kako bi se lahko lotili poti k vrhu.
Jakov Fak, dvakratni svetovni prvak in pred dvema letoma srebrni olimpijec v Pjongčangu, ostaja z naskokom vodilni biatlonec slovenske reprezentance in udarni up za prihodnjo zimo, ko bo po dolgih 21 letih svetovno prvenstvo spet na Pokljuki. A sobotne sklepne predstave v sezoni ni zapuščal nasmejan: pripetila se mu je nenavadna napaka – redka, a ne nemogoča –, da je prva dva strela sprožil v sosednjo tarčo in si tako za uvod prislužil dva kazenska kroga.
Enakovrednega boja v zasledovanju je bilo zanj konec, 14. mesto v skupni razvrstitvi pa je ponujalo realno podobo o tem, da se je po sezonah zdravstvenih težav in zategadelj številnih izostankov na tekmah vendarle spet približal največjim asom, je pa realno od njih vendarle vidno bolj oddaljen kot v tisti svoji petletki v obdobju 2010–2015. Takrat so ga prireditelji velikih tekmovanj redno uvrščali med favorite, Fischer, največji opremljevalec v biatlonu in smučarskem teku, ga je nekaj let zapored ob predstavitvah sezone imenoval med izbrano smetano tekmovalcev. V zadnjih treh sezonah je – ne glede na olimpijski podvig v Južni Koreji – drugače.
Želje o svoji manjši ekipi
Fak sicer pripada žlahtnemu letniku 1987, ko so se rodili številni sijajni športniki, denimo Lionel Messi, Novak Đoković, pred dnevi upokojena Marija Šarapova, Sebastian Vettel, v domačih krajih Anže Kopitar. Za našega vodilnega biatlonca ostajata zelo močno podčrtana cilja naslednjih dveh sezon prvenstvo na domačem snegu in leto pozneje novi lov za olimpijsko kolajno, potem ko ima že dve, iz Vancouvra 2010 in Pjongčanga 2018, skrbno shranjeni. A pot do novih presežkov na športni poti bo za 32-letnika zelo zapletena in zahtevna.
Jasno in povsem razumljivo je, da pri njem ni več tako hitre regeneracije po sleherni preizkušnji kot nekoč, vrhu se približujejo mladi levi, možnosti pri slovenski reprezentanci pa so v primerjavi vsaj z desetimi iz svetovne karavane glede denarja, opreme in spremljevalnega osebja močno omejene. Zato v trenutkih slabe volje po neuspehu na zadnjem svetovnem prvenstvu v Anterselvi niso presenečale Fakove besede o možnosti sprememb, tudi želji po manjši ekipi ali že kar slovesu od vrhunskega športa.
Oder za izbrano trojico je drugo zimo zapored ostal oddaljen. Na koncu so tam na vrhu Johanes Thingnes Bø, predstavnik vodilne biatlonsko-tekaške velesile Norveške, in Dorothea Wierer iz južnotirolskega dela Italije, kjer nekoč v tej panogi niso blesteli, a so z racionalnimi potezami tudi Slovencem postavili smerokaz, kako bi se lahko lotili poti k vrhu.
