ODBOJKA

»Izpuhteli Tokio predvsem naša napaka«

Objavljeno 13. januar 2020 14.44 | Posodobljeno 13. januar 2020 14.44 | Piše: Marko Uršič

Poraz slovenskih odbojkarjev v polfinalu bojev za OI še vedno boli. Šok proti Francozom je poskušal pojasniti srednji bloker Alen Pajenk.

Tudi Alena Pajenka boli neizpolnitev olimpijskih sanj. FOTO: Jure Eržen
Slovenski odbojkarji si na kvalifikacijskem turnirju za letošnje olimpijske igre v nemški metropoli niso priigrali tako želene vstopnice za Tokio. V polfinalu so po velikem zasuku izgubili s Francijo, ta pa si je po finalni zmagi s 3:0 nad Nemčijo tudi priigrala pravico nastopa na OI. Slovenska neugodna tradicija proti francoskim odbojkarjem je torej obveljala, v finalu evropskega prvenstva leta 2015 so bili galski petelini uspešnejši in osvojili zlato kolajno, Slovenci pa so prvič postali podprvaki celine.

Tudi v lanskih prvih izločilnih bojih za tokijske olimpijske igre je bila francoska vrsta v Gdansku uspešnejša kot slovenska. Velika priložnost je torej splavala po vodi, odziv na doživeto pa je po berlinskem turnirju podal tudi srednji bloker Alen Pajenk.

Kako pojasniti ta francoski zasuk, vodili ste z 2:0 v nizih in 10:8 v tretjem – resda so tekmeci spremenili podajalca in tudi njihov blok je bil precej učinkovitejši kot v prvih dveh nizih?
»Predvsem je bila to naša napaka, omogočali smo jim napade, nam pa v napadu ni šlo več prek bloka oziroma da bi se francoski blok žoge dotaknil s prsti. Nasprotniki so dobili samozavest, vrnili smo jih v igro. Normalno, posledica je bila izgubljena tekma.«

Vendar je bila to velika olimpijska priložnost vaše športne poti, vprašanje je, kdaj se bo ponovila tako ugodna.
»To je bilo za veliko igralcev kar zadnji vlak za uvrstitev na olimpijske igre in izpolnitev sanj o udeležbi na njih. Bili smo blizu, vsaj finala, na koncu pa tako daleč. Videlo se je, da ko malce popustiš pred močnimi ekipami, se zgodi to, kar se je dogodilo tokrat.«

Kako zdaj preboleti ta poraz?
»Treba bo pač malce ohladiti glave, malce tudi pozabiti na vse, in ko se bomo reprezentanti naslednjič videli, se bomo pogovorili in poskušali to spremeniti.«

Kako pri 33 letih vidite lastno reprezentančno prihodnost?
»Razmišljam o tem, še vedno ima veliko osebno željo, da bi igral za izbrano vrsto, menim, da še ni konec moje udeležbe v reprezentanci.« 
Deli s prijatelji