Uprava Petrola odstopila
Kadrovski vihar v energetski družbi je dobil epilog.
Odpri galerijo
FOTO: Matej Družnik/Delo
Predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik ter člana uprave Rok Vodnik in Igor Stebrnak so odstopili s funkcij, so povedali v Petrolu. Vzroki za takšno odločitev so razhajanja v strategiji. Kot je mogoče izvedeti neuradno, je menda imela uprava ambiciozne načrte, ki pa so se nadzornikom zdeli preveč tvegani.
»Ponosen sem, kar smo v devetih letih naredili v družbi, kako smo jo prestrukturirali iz naftne družbe v energetsko trajnostno družbo z ogromnim potencialom. Žal se je pri točki o strategiji pokazalo, da se z nadzorniki preveč razhajamo, zato smo se odločili, da se sporazumno razidemo,« je po poročanju Financ po odstopu dejal Berločnik.
V četrtek zjutraj je zakrožila informacija, da bi lahko nadzorni svet Petrola zamenjal upravo, vodenje družbe pa naj bi začasno prevzela prva nadzornica Nada Drobne Popovič. Ta je za Delo sporočila, da se bo popoldan nadaljevala prekinjena seja nadzornega sveta družbe, menjava uprave pa da ni na dnevnem redu. Popoldne so se oglasili tudi iz družbe Petrol, kjer so pojasnili, da »uprava ni seznanjena, da bi bila za ta dan sklicana seja nadzornega sveta s točko, pri kateri bi nadzorniki odločali o zamenjavi uprave.« Dodali so, da »poslovanje Skupine Petrol poteka nemoteno in skladno s potrjeno ambiciozno strategijo in letnim planom. Pri načrtovani rasti poslovanja preverjamo različne stresne scenarije in s tem zagotavljamo, da je skupina Petrol pripravljena na ohlajanje gospodarske rasti in morebitno krizo v prihodnosti.«
A kljub takšnim zagotovilom, je bilo jasno, da se nekaj pripravlja. Že pred časom smo poročali, da je stranka LMŠ izkazovala interes za dva nova člana uprave, položaja pa bi zasedli njeni kandidati, a Berločnik kot mandatar širitvi ni bil naklonjen.
Iz SDH so odgovorili, da je SDH je eden izmed delničarjev, ki lahko svoja korporacijska upravičenja uveljavlja le na skupščini javne delniške družbe. Dodali pa so, da ima skupina Petrol ima po javno dostopnih informacijah ambiciozne načrte za prihodnje in je na dobri poti, da srednjeročno preseže načrtovane poslovne prihodke in čisti poslovni izid.
S 5,6 milijarde evrov letnih prihodkov je Petrol z naskokom največji trgovec v Sloveniji. Okoli 44 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo naftnih derivatov, kjer ima v Sloveniji okoli 60-odstotni tržni delež. S tem ima tudi velik vpliv na prihodke proračuna. Lani so trošarine, ki so bile plačane na Petrolovih črpalkah, znašale 1,12 milijarde evrov. Podoben znesek se prek Petrolovih blagajn steče tudi davka na dodano vrednost.
Naftni trgovec bo devetmesečno poslovanje razkril novembra. V prvih šestih mesecih letos pa je ustvaril 2,726 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kljub temu je čisti dobiček ob polletju zdrsnil za 1,7 odstotka in znaša 38,7 milijona evrov. Upad dobička je posledica slabšega finančnega dela in večjega vpliva hčerinskih družb, v katerih Petrol nima stoodstotnega lastništva, na rezultat skupine. Dobiček iz poslovanja se je namreč povečal za 23 odstotkov na 66,1 milijona evrov.
Petrol ni razkril dovolj podrobnosti finančnega dela, kljub temu pa je mogoče ugotoviti, da je slabši finančni del posledica slabšega učinka iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. Petrol te instrumente uporablja za zaščito pred tečajnimi in cenovnimi nihanji. Praviloma tako slabši finančni del pomeni boljši poslovni del.
Petrol na leto za naložbe porabi okoli sto milijonov evrov. Okoli polovico sredstev gre za obnovo in širitev prodajnih kapacitet na domačem trgu. Vedno več pa vlaga tudi v energetske objekte. Investicijski načrti ne vključujejo prevzemov, kjer je trgovec v zadnjih letih prevzel nekaj manjših podjetij na področju energetike. Med večjimi cilji je treba omeniti širitev mreže črpalk v Srbiji, kjer nima zadostnega tržnega deleža.
»Ponosen sem, kar smo v devetih letih naredili v družbi, kako smo jo prestrukturirali iz naftne družbe v energetsko trajnostno družbo z ogromnim potencialom. Žal se je pri točki o strategiji pokazalo, da se z nadzorniki preveč razhajamo, zato smo se odločili, da se sporazumno razidemo,« je po poročanju Financ po odstopu dejal Berločnik.
Le mesec dni za tem, ko je prejel nagrado za menedžerja leta, je moral šef Petrola Tomaž Berločnik odstopiti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Berločnik je letos prejel nagrado za menedžerja leta.
Kronologija dogajanja: burno je bilo že od jutra
V četrtek zjutraj je zakrožila informacija, da bi lahko nadzorni svet Petrola zamenjal upravo, vodenje družbe pa naj bi začasno prevzela prva nadzornica Nada Drobne Popovič. Ta je za Delo sporočila, da se bo popoldan nadaljevala prekinjena seja nadzornega sveta družbe, menjava uprave pa da ni na dnevnem redu. Popoldne so se oglasili tudi iz družbe Petrol, kjer so pojasnili, da »uprava ni seznanjena, da bi bila za ta dan sklicana seja nadzornega sveta s točko, pri kateri bi nadzorniki odločali o zamenjavi uprave.« Dodali so, da »poslovanje Skupine Petrol poteka nemoteno in skladno s potrjeno ambiciozno strategijo in letnim planom. Pri načrtovani rasti poslovanja preverjamo različne stresne scenarije in s tem zagotavljamo, da je skupina Petrol pripravljena na ohlajanje gospodarske rasti in morebitno krizo v prihodnosti.«
A kljub takšnim zagotovilom, je bilo jasno, da se nekaj pripravlja. Že pred časom smo poročali, da je stranka LMŠ izkazovala interes za dva nova člana uprave, položaja pa bi zasedli njeni kandidati, a Berločnik kot mandatar širitvi ni bil naklonjen.
Preberite še: Berločnik: Nakup Mercatorja se ne ujema s strategijo Petrola
Iz SDH so odgovorili, da je SDH je eden izmed delničarjev, ki lahko svoja korporacijska upravičenja uveljavlja le na skupščini javne delniške družbe. Dodali pa so, da ima skupina Petrol ima po javno dostopnih informacijah ambiciozne načrte za prihodnje in je na dobri poti, da srednjeročno preseže načrtovane poslovne prihodke in čisti poslovni izid.
S 5,6 milijarde evrov letnih prihodkov je Petrol z naskokom največji trgovec v Sloveniji. Okoli 44 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo naftnih derivatov, kjer ima v Sloveniji okoli 60-odstotni tržni delež. S tem ima tudi velik vpliv na prihodke proračuna. Lani so trošarine, ki so bile plačane na Petrolovih črpalkah, znašale 1,12 milijarde evrov. Podoben znesek se prek Petrolovih blagajn steče tudi davka na dodano vrednost.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Naftni trgovec bo devetmesečno poslovanje razkril novembra. V prvih šestih mesecih letos pa je ustvaril 2,726 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kljub temu je čisti dobiček ob polletju zdrsnil za 1,7 odstotka in znaša 38,7 milijona evrov. Upad dobička je posledica slabšega finančnega dela in večjega vpliva hčerinskih družb, v katerih Petrol nima stoodstotnega lastništva, na rezultat skupine. Dobiček iz poslovanja se je namreč povečal za 23 odstotkov na 66,1 milijona evrov.
Petrol ni razkril dovolj podrobnosti finančnega dela, kljub temu pa je mogoče ugotoviti, da je slabši finančni del posledica slabšega učinka iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. Petrol te instrumente uporablja za zaščito pred tečajnimi in cenovnimi nihanji. Praviloma tako slabši finančni del pomeni boljši poslovni del.
Petrol na leto za naložbe porabi okoli sto milijonov evrov. Okoli polovico sredstev gre za obnovo in širitev prodajnih kapacitet na domačem trgu. Vedno več pa vlaga tudi v energetske objekte. Investicijski načrti ne vključujejo prevzemov, kjer je trgovec v zadnjih letih prevzel nekaj manjših podjetij na področju energetike. Med večjimi cilji je treba omeniti širitev mreže črpalk v Srbiji, kjer nima zadostnega tržnega deleža.
