Odziv generalnega tožilca
Janša bi pregledal postopek imenovanja tožilcev, Šketa oster do zaustavitve
Na sklep, o katerem smo poročali včeraj, sta se odzvala generalni državni tožilec in predsednik vlade. Pravosodna ministrica se bo odzvala po odločitvi vlade.
Odpri galerijo
Drago Šketa je jasen, da bi takšna odločitev vlade po mnenju vrhovnega državnega tožilstva lahko bila arbitrarna in bi pomenila poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, ki se zagotavlja tudi prek postopkov imenovanja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Če bo vlada dejansko razveljavila celoten postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, bi to po mnenju generalnega državnega tožilca Draga Škete lahko predstavljalo arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva ter odločitev, ki je nezakonita in v nasprotju z ustavo.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je danes v izjavi za medije komentiral informacije, ki so se pojavile v medijih glede najnovejših zapletov v zvezi z vložitvijo kandidatur za evropska delegirana tožilca.
Zakaj Slovenija še ni imenovala evropskih tožilcev, je na današnji novinarski konferenci po pogovorih s predsednikom evropskega parlamenta Davidom Sassolijem razložil tudi premier Janez Janša. Prepričan je, da v Sloveniji obstaja težava s postopkom, kar pa naj ne bi oviralo začetka delovanja evropskega tožilstva.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič se bo glede evropskih delegiranih tožilcev odzvala po odločitvi vlade.
Na Delu smo včeraj objavili predlog sklepa, ki ga je v ponedeljek pripravil generalni sekretariat vlade in s katerim bi vlada, če ga bodo ministri dejansko potrdili, ustavila in razveljavila celoten postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev ter obenem razpisala nov poziv k vložitvi kandidatur.
Kot je razvidno iz dokumenta, naj bi ministrski zbor ugotovil, da se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev že po samem zakonu šteje za neuspešnega, zato na njegovi podlagi pripravljeni predlog državnotožilskega sveta nima veljavnih pravnih učinkov. Vlada naj se zato s predlogom sploh ne bi seznanila, ministrstvu za pravosodje pa naj bi naložila, da v uradnem listu nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje omenjenih tožilcev.
Naši sogovorniki sicer ocenjujejo, da bo rešitev zapleta lahko le sodna. Če namreč vlada spisani sklep sprejme, je nanj možna pritožba oziroma upravni spor na upravnem sodišču. Če sklep vlade na sodišču pade, bo vlada morala v Luksemburg poslati imeni, ki ju je izbral državnotožilski svet. V nasprotnem primeru pa bo morala nastopiti evropska komisija z začetkom infringement (kršitvenega) postopka, ki se lahko konča z obsodbo in finančno kaznijo za našo državo.
Ustavni strokovnjak Ciril Ribičič pa ob tem opozarja, da bo – četudi vlada sprejme nov zakon, ki bi urejal imenovanje tožilcev – kršitev, ki bi si jo privoščila s sprejetjem sklepa, ostala in ne bo izbrisana, saj se zakonodaja sprejema za naprej, in ne tekoče oziroma končane postopke imenovanja.
Šketa je bil danes jasen, da bi odločitev o sprejetju sklepa po mnenju vrhovnega državnega tožilstva »lahko bila arbitrarna in bi pomenila poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, ki se zagotavlja tudi prek postopkov imenovanja. Ti morajo biti urejeni z zakonom in se izvajati pregledno in na podlagi objektivnih kriterijev, v nepristranskih postopkih brez vsakršne diskriminacije«.
Kot je še nadaljeval, bi v primeru sprejetja sklepa po njihovi oceni šlo za odločitev, ki je nezakonita in v nasprotju z ustavo, »saj spreminja razpisne pogoje za nazaj«.
Ponovil je, da oba predlagana kandidata za evropska delegirana tožilca »izpolnjujeta vse pogoje, določene v razpisu in zakonu«, postopek pa da je bil »izpeljan zakonito in pravilno«, kar izhaja tudi iz mnenja državnotožilskega sveta, iz predloga ministrstva za pravosodje, mnenja službe vlade za zakonodajo, urada evropske generalne tožilke in tudi njega kot generalnega državnega tožilca.
Šketa je spomnil tudi, da mora biti evropsko javno tožilstvo institucija, ki je »popolnoma neodvisna od vsakokratne vlade in je namenjena izvajanju pregona kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami pri porabi evropskih sredstev«.
Postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev sicer stoji že več mesecev, ker sta menda kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal državnotožilski svet, Matej Oštir in Tanja Frank Eler, moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS.
Vlada se namreč s predlaganima kandidatoma vse do danes ni seznanila. Evropska komisija je zato Slovenijo že večkrat pozvala k ukrepanju, saj naj bi evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija.
Evropska komisija je sicer prav danes tudi uradno potrdila, da bo evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija letos.
»Bližamo se ciljni črti: ustanovili bomo prvi neodvisni urad EU za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU. Od 1. junija se bodo evropski tožilci pod odločnim vodstvom Laure Kövesi borili proti storilcem kaznivih dejanj in zagotavljali, da ne bo noben evro zapravljen za korupcijo ali goljufijo,« je poudarila podpredsednica komisije Věra Jourová, pristojna za področje vrednot in preglednosti.
Tožilstvo bo preiskave in pregon izvajalo neodvisno od komisije, drugih institucij in organov EU ter držav članic. Pričakuje se, da bo preiskalo približno 3000 primerov na leto, so sporočili v Bruslju.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je danes v izjavi za medije komentiral informacije, ki so se pojavile v medijih glede najnovejših zapletov v zvezi z vložitvijo kandidatur za evropska delegirana tožilca.
Zakaj Slovenija še ni imenovala evropskih tožilcev, je na današnji novinarski konferenci po pogovorih s predsednikom evropskega parlamenta Davidom Sassolijem razložil tudi premier Janez Janša. Prepričan je, da v Sloveniji obstaja težava s postopkom, kar pa naj ne bi oviralo začetka delovanja evropskega tožilstva.
Bruselj obžaluje neimenovanje tožilcev
»Evropska komisija obžaluje, da Finska in Slovenija še nista imenovali svojih evropskih delegiranih tožilcev,« so sporočili iz tiskovne službe EK. Pričakujejo, da bosta imeni predložili kot nujno zadevo. Z obema državama so v stiku za rešitev tega vprašanja. Evropska komisija je danes uradno potrdila, da bo evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija. »Bližamo se ciljni črti: ustanovili bomo prvi neodvisni urad EU za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU. Od 1. junija se bodo evropski tožilci pod odločnim vodstvom Laure Kövesi borili proti storilcem kaznivih dejanj in zagotavljali, da ne bo noben evro zapravljen za korupcijo ali goljufijo,« je opozorila podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová.
»Evropska komisija obžaluje, da Finska in Slovenija še nista imenovali svojih evropskih delegiranih tožilcev,« so sporočili iz tiskovne službe EK. Pričakujejo, da bosta imeni predložili kot nujno zadevo. Z obema državama so v stiku za rešitev tega vprašanja. Evropska komisija je danes uradno potrdila, da bo evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija. »Bližamo se ciljni črti: ustanovili bomo prvi neodvisni urad EU za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU. Od 1. junija se bodo evropski tožilci pod odločnim vodstvom Laure Kövesi borili proti storilcem kaznivih dejanj in zagotavljali, da ne bo noben evro zapravljen za korupcijo ali goljufijo,« je opozorila podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič se bo glede evropskih delegiranih tožilcev odzvala po odločitvi vlade.
Na Delu smo včeraj objavili predlog sklepa, ki ga je v ponedeljek pripravil generalni sekretariat vlade in s katerim bi vlada, če ga bodo ministri dejansko potrdili, ustavila in razveljavila celoten postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev ter obenem razpisala nov poziv k vložitvi kandidatur.
Kot je razvidno iz dokumenta, naj bi ministrski zbor ugotovil, da se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev že po samem zakonu šteje za neuspešnega, zato na njegovi podlagi pripravljeni predlog državnotožilskega sveta nima veljavnih pravnih učinkov. Vlada naj se zato s predlogom sploh ne bi seznanila, ministrstvu za pravosodje pa naj bi naložila, da v uradnem listu nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje omenjenih tožilcev.
Upravni spor
Naši sogovorniki sicer ocenjujejo, da bo rešitev zapleta lahko le sodna. Če namreč vlada spisani sklep sprejme, je nanj možna pritožba oziroma upravni spor na upravnem sodišču. Če sklep vlade na sodišču pade, bo vlada morala v Luksemburg poslati imeni, ki ju je izbral državnotožilski svet. V nasprotnem primeru pa bo morala nastopiti evropska komisija z začetkom infringement (kršitvenega) postopka, ki se lahko konča z obsodbo in finančno kaznijo za našo državo.
Ustavni strokovnjak Ciril Ribičič pa ob tem opozarja, da bo – četudi vlada sprejme nov zakon, ki bi urejal imenovanje tožilcev – kršitev, ki bi si jo privoščila s sprejetjem sklepa, ostala in ne bo izbrisana, saj se zakonodaja sprejema za naprej, in ne tekoče oziroma končane postopke imenovanja.
Poseg v neodvisnost
Šketa je bil danes jasen, da bi odločitev o sprejetju sklepa po mnenju vrhovnega državnega tožilstva »lahko bila arbitrarna in bi pomenila poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, ki se zagotavlja tudi prek postopkov imenovanja. Ti morajo biti urejeni z zakonom in se izvajati pregledno in na podlagi objektivnih kriterijev, v nepristranskih postopkih brez vsakršne diskriminacije«.
Šketa opozarja, da bi v primeru sprejetja sklepa šlo za odločitev, ki je nezakonita in v nasprotju z ustavo, saj spreminja razpisne pogoje za nazaj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kot je še nadaljeval, bi v primeru sprejetja sklepa po njihovi oceni šlo za odločitev, ki je nezakonita in v nasprotju z ustavo, »saj spreminja razpisne pogoje za nazaj«.
Ponovil je, da oba predlagana kandidata za evropska delegirana tožilca »izpolnjujeta vse pogoje, določene v razpisu in zakonu«, postopek pa da je bil »izpeljan zakonito in pravilno«, kar izhaja tudi iz mnenja državnotožilskega sveta, iz predloga ministrstva za pravosodje, mnenja službe vlade za zakonodajo, urada evropske generalne tožilke in tudi njega kot generalnega državnega tožilca.
Šketa je spomnil tudi, da mora biti evropsko javno tožilstvo institucija, ki je »popolnoma neodvisna od vsakokratne vlade in je namenjena izvajanju pregona kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami pri porabi evropskih sredstev«.
Janša: Vlada bo v četrtek preverila postopek glede imenovanja evropskih tožilcev
Vlada bo v četrtek na seji preverila postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, nato se bomo odločili, ali bomo postopek ponovili ali ga bomo nadaljevali, je danes dejal premier Janez Janša.
Janša je na novinarski konferenci po srečanju vlade z vodstvom evropskega parlamenta pred začetkom slovenskega predsedovanja svetu EU poudaril, da delovanje evropskega tožilstva ni odvisno od tega, ali bodo vse države do roka imenovale delegirane tožilce.
Vlada bo v četrtek na seji preverila postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, nato se bomo odločili, ali bomo postopek ponovili ali ga bomo nadaljevali, je danes dejal premier Janez Janša.
Janša je na novinarski konferenci po srečanju vlade z vodstvom evropskega parlamenta pred začetkom slovenskega predsedovanja svetu EU poudaril, da delovanje evropskega tožilstva ni odvisno od tega, ali bodo vse države do roka imenovale delegirane tožilce.
Zaustavitev
Postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev sicer stoji že več mesecev, ker sta menda kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal državnotožilski svet, Matej Oštir in Tanja Frank Eler, moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS.
Premier Janša se je danes sestal s predsednikom evropskega parlamenta Davidom Sassolijem. FOTO: Johanna Geron/Reuters
Vlada se namreč s predlaganima kandidatoma vse do danes ni seznanila. Evropska komisija je zato Slovenijo že večkrat pozvala k ukrepanju, saj naj bi evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija.
Evropska komisija je sicer prav danes tudi uradno potrdila, da bo evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija letos.
»Bližamo se ciljni črti: ustanovili bomo prvi neodvisni urad EU za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU. Od 1. junija se bodo evropski tožilci pod odločnim vodstvom Laure Kövesi borili proti storilcem kaznivih dejanj in zagotavljali, da ne bo noben evro zapravljen za korupcijo ali goljufijo,« je poudarila podpredsednica komisije Věra Jourová, pristojna za področje vrednot in preglednosti.
Tožilstvo bo preiskave in pregon izvajalo neodvisno od komisije, drugih institucij in organov EU ter držav članic. Pričakuje se, da bo preiskalo približno 3000 primerov na leto, so sporočili v Bruslju.
