Zgodba o gradu Kolovec: stari težko dostopna ruševina, novega prekrila novogradnja (FOTO)
Marsikje v Sloveniji so gradove stoletja gradili po istem kopitu. V 11. stoletju se je uveljavil fevdalni družbeni red. Skupnost na posameznem področju so s pomočjo duhovščine upravljali fevdalci, kmetje pa so skrbeli za obdelavo zemlje. Zaradi dejstva, da se je družba šele postavljala v neko organizirano obliko in je od vsepovsod pretila nevarnost, so prvotne gradove postavljali na težko dostopnih in lahko branljivih mestih. Šele stoletja pozneje so te gorske trdnjave postale preveč neudobne, vlažne in zastarele, pa so baročni fevdalci nove graščine zgradili na precej bolj prijaznih ravninah pod gradom, tega pa prepustili pozabi.
Prav to se je zgodilo v primeru gradu Kolovec. Vitezi Kolovški so stari grad zgradili v 11. stoletju v zatrepu doline potoka Rovščica. Starodavna rodbina je bila najprej vazal Andeških grofov, nato Spanheimov in deželnih knezov. Konec 14. stoletja je posest prešla v roke stranske rodbine Turjaških grofov, ki so gospodarili na gradu Hmeljnik. Leta 1560 je grad pogorel in po tistem ga niso več obnavljali, saj so v dolini začeli graditi novi grad Kolovec. To je bil čas, ko so se po Kranjskem še potepale tolpe roparskih Turkov, zato so v gradu dostikrat našli zavetje okoliški kmetje. Lokalna legenda pravi, da so protiturški tabor Turki tudi napadli in na hrib privlekli top, da bi razstrelili vhodna vrata. To jim ni uspelo, saj je bila strmina prehuda, trdnjavo pa je varoval še globok obrambni jarek.
Skorajda pozabljene ruševine
Dandanes so ruševine starega gradu Kolovec skorajda pozabljene. Iz Domžal se zapeljemo do vasice Rove in si tu spotoma še ogledamo razgledno cerkvico svete Katarine. Od tu našo pot nadaljujemo do vasi Kolovec. Pot nas ob potoku Rovščica popelje v zatrep doline vse do manjšega kamnoloma. Prav tu se je nekdaj začela kolovozna pot do gradu. Prvi del je zaradi kamnoloma uničen in moramo napraviti ovinek okoli in nad kamnolom, kjer spet pridemo do starodavne poti.
Ostankom kolovoza sledimo po strmem pobočju, pripeljejo pa nas do uravnave na vrhu hriba. Nekdaj mogočna zgradba je sestavljena iz dveh delov. Starejši del je sestavljal štirikotnik z obrambnim stolpom na vsakem vogalu. Od novejšega dela gradu ga je ločil širok in globok obrambni jarek. Na drugi strani pa so razvaline novejšega dela, zgrajenega tako, da sta oba dela tvorila enotno obrambno zasnovo.
Dandanes je od gradu ostalo kar veliko ruševin. Iz njih je jasno razvidna plastovita gradnja, značilna za romansko obdobje, kar pomeni, da je v osnovi grad star skorajda tisočletje. Novi grad Kolovec je bil v 16. stoletju zgrajen kak kilometer nižje na manjšem griču na robu današnje vasi. Obstajal je vse do druge svetovne vojne; ker je bila graščina simbol drugačnih časov, so jo požgali. Na njegovih ruševinah so pred desetletji zgradili vilo. S tem se počasi zaključuje zgodba o dveh starodavnih gradovih. Stari je le še težko dostopna ruševina, novega pa je prekrila novogradnja. Ostane nam še potep po slikoviti dolini in gričevju nad širno ravnino.
