Za mesto večnega počitka vas čaka najemnina
V težkih trenutkih izgube svojca je ob žalovanju in organizaciji pogreba med drugim treba izbrati tudi grobno mesto. Ker je ta stalni prostor pri številnih že globoko zakoreninjen v družinski tradiciji, mnogi zmotno menijo, da je to mesto lastniško in da je do novega prostora tudi zelo težko priti. Toda po zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti je treba za grobno mesto skleniti najemno pogodbo – za najmanj deset let ali pa za nedoločen čas, to je odvisno tudi od predpisov lokalne skupnosti oz. upravljavca pokopališča.
Letna grobnina
Običajno za upravljanje in urejanje pokopališča skrbijo komunalna ali druga podjetja, ki tudi dajejo v najem različna grobna mesta. Ti so lahko različnih vrst – talni ali žarni, enojni ali družinski, najamete lahko tudi žarno steno. Najem grobnega mesta je po zakonu brezplačen, je pa treba zanj na letni ravni plačevati grobnino, ki med drugim zajema urejanje in vzdrževanje pokopališča (zelenic, poti, odvoz smeti …). Enotnega pravilnika o cenah sicer v Sloveniji nimamo, zato se te razlikujejo od občine do občine. Na ljubljanskih Žalah denimo grobnina oz. sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti znaša od 38 (enojni grob) pa do 228 evrov (za povečan grob – šest prostorov).
Kdaj in kako izreči sožalje
Če je le mogoče, sožalje izrecite ob osebnem stiku, četudi se vam zdi, da žalujočega v tistem trenutku ne bi smeli nadlegovati. Toda tako mu boste dali vedeti, da ob izgubi ni sam ter da ste mu na voljo za pomoč in podporo. Že kratek obisk v vežici je dovolj, da izrazite sočutje. Številni so v zadregi, ker ne vedo, kaj še reči žalujočemu v težkih trenutkih, a besede največkrat niti niso pomembne – objem, stisk roke, sočuten pogled. Sicer pa lahko spregovorite nekaj prijaznih besed o pokojniku in prisluhnite svojcem, ki želijo izraziti svoja čustva. Svoje sožalje lahko na daljavo izkažete tudi s cvetjem in svečami, morda s sožalno vizitko, raje kot za elektronsko sporočilo pa se odločite za telefonski klic in tako žalujočemu dajte vedeti, da mislite nanj.
Od vsakega pokopališča je odvisno, koliko in kakšne lokacije razpoložljivih parcel ima na voljo. Na večjih pokopališčih gre po navadi za določene sektorje, ki so še na voljo. Grobnih mest ni mogoče najeti vnaprej, temveč le ob smrti pokojnika, za katerega na pokopališču naročite pogreb, ali pa s prenosom najemništva. Če je tako pokojnik že imel v najemu grobno mesto, ima po zakonu prednostno pravico do najema groba tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. Grob lahko najemniku kdo tudi odstopi – z izjavo o prenosu najemništva in najemno pogodbo. Po poteku mirovalne dobe (v večini gre za deset let) je mogoče najem grobnega prostora tudi odpovedati, ob čemer pa najemnik krije stroške odstranitve vseh nagrobnih obeležij (spomenik, robniki, vaze ...).
Kaj pa raztros pepela
Ponekod je na določenih mestih na pokopališču možen tudi raztros pepela. Tudi v tem primeru je treba v enkratnem znesku poravnati plačilo za uporabo prostora – običajno v višini nekaj letnih najemnin za enojni grob.
Na pokopališču Žale v Ljubljani v Parku zvončkov sicer vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka skupinski raztros pepela mrtvorojenih otrok oziroma otrok, ki so umrli kmalu po porodu. Raztrosu lahko prisostvujejo svojci, ki imajo tudi možnost namestitve spominske ploščice.
Ali je dovoljeno žaro s pepelom hraniti doma?
Žare s pepelom ni dovoljeno hraniti doma, saj Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da se pokop posmrtnih ostankov pokojnika praviloma opravi na pokopališču, zunaj pokopališča je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s pokopališkim redom.
Zunaj pokopališča je sicer raztros pepela dovoljen le v izjemnih primerih na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa. V nekaterih občinah raztrosa zunaj pokopališč ne dovoljujejo, tudi sicer je teh primerov malo. Se pa nekateri odločajo za raztros pepela v morje, ob čemer mora soglasje najprej izdati krajevno pristojni občinski organ. Soglasje mora podati tudi Uprava RS za pomorstvo, ki določi dan, lokacijo in druge pogoje, ki se nanašajo na varnost plovbe, ob upoštevanju trenutnih vremenskih razmer na morju in morebitnih drugih prireditev na morju.
Pomen črne barve oblačil
V zahodnem svetu po krščanskem izročilu velja črna za barvo žalovanja. V nekaterih drugih, zlasti vzhodnih kulturah je to bela. V črne toge so bili ob pogrebnih slovesnostih oblečeni že stari Rimljani, običaj pa so posvojile vse naslednje civilizacije. S črno barvo naj bi pokojniku izkazovali spoštovanje. Iz viktorijanskih časov izvira tudi navada, da vdova po smrti moža še dolgo nosi le črna oblačila. Znana je zgodba o kraljici Viktoriji, ki je bila 40 let po smrti moža princa Alberta leta 1861, vse do svoje smrti, odeta le v barvo žalovanja.
*Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji tematskih oglasnih strani Dan spomina.
