ČESEN
V zemljo gre jeseni, pobiramo ga poleti
Za sajenje česna izberemo najbolj zdrave in najlepše stroke. Lahko ga sadimo v vrstah ali v mešanih posevkih med rastline, s katerimi se dobro razume, na primer z jagodami.
Odpri galerijo
Ljubitelji česna vedo, da je oktobra pravi čas za sajenje te vrtnine ostrega okusa in odličnih lastnosti, in, resnici na ljubo, manj odličnega vonja.
Sicer ga lahko sadimo tudi na pomlad, meseca marca, vendar moramo v tem primeru vzeti v zakup nekoliko slabši in manjši pridelek.
Jeseni ga sadimo približno mesec pred zmrzaljo, da se ima čas dobro ukoreniniti, pri nas je to praviloma oktobra.
Na naših vrtovih običajno sadimo tri sorte, Ptujski jesenski, Ptujski spomladanski in Zimski Anka. Vse tri sorte pobiramo poleti, za zimsko skladiščenje pa sta primerna zadnja dva, jesenski bo zdržal kvečjemu do decembra. Čeprav ime spomladanski namiguje na pomladno saditev, lahko tudi to sorto brez skrbi sadimo jeseni. Celo bolje je tako.
Sadimo le najlepše stroke
Pred sajenjem seveda poskrbimo za primerno pripravo tal. Česen ne mara hlevskega gnoja, ki lahko povzroči gnitje strokov. Gnojimo kvečjemu s kupljenimi organskimi gnojili.
Česen sadimo v razmiku deset centimetrov, prav toliko naj bodo narazen vrstice. Potikamo ga nekaj centimetrov globoko, odvisno od debeline strokov, spomladi nekoliko bolj plitvo. Sadimo s ploščatim delom navzdol. Če ga sadimo jeseni, ga je dobro zastreti s slamo.
Pred saditvijo glavice česna razdelimo na stroke, nekateri priporočajo, da jih preventivno pred boleznimi namočimo v preparat za razkuževanje. Ekološki vrtičkarji bodo namesto kupljenega pripravka uporabili žajbljev ali kamilični čaj. Za sajenje izberemo zdrave, velike stroke, praviloma zunanje, saj so ti najlepši in največji in bodo dali najboljši pridelek.
Česen v sušnih obdobjih, zlasti v začetku rasti, redno zalivamo, kasneje ne potrebuje več veliko vode.
Tudi pri česnu moramo upoštevati kolobar in dobre sosede. Razume se z jagodami, ki jih ščiti pred boleznimi, rad ima korenček, rdečo peso in solato. S temi vrtninami ga lahko sadimo v mešanih posevkih. Sadimo ga na gredice, kjer so poprej rasle kumare, korenje, paradižnik, motovilec, krompir ali jagode. Bolje, da ga ne sadimo za kapusnicami. Na isto gredo ga ne sadimo vsaj tri leta, bolje še kakšno več. Prav tako ne smejo biti predhodnice njegove sorodnice čebula, por in drobnjak.
Pobirati ga pričnemo julija in avgusta, ko listi začnejo veneti. Glavice posušimo in spravimo v hladen, suh in temen prostor.
Sicer ga lahko sadimo tudi na pomlad, meseca marca, vendar moramo v tem primeru vzeti v zakup nekoliko slabši in manjši pridelek.
Jeseni ga sadimo približno mesec pred zmrzaljo, da se ima čas dobro ukoreniniti, pri nas je to praviloma oktobra.
Na naših vrtovih običajno sadimo tri sorte, Ptujski jesenski, Ptujski spomladanski in Zimski Anka. Vse tri sorte pobiramo poleti, za zimsko skladiščenje pa sta primerna zadnja dva, jesenski bo zdržal kvečjemu do decembra. Čeprav ime spomladanski namiguje na pomladno saditev, lahko tudi to sorto brez skrbi sadimo jeseni. Celo bolje je tako.
Sadimo le najlepše stroke
Pred sajenjem seveda poskrbimo za primerno pripravo tal. Česen ne mara hlevskega gnoja, ki lahko povzroči gnitje strokov. Gnojimo kvečjemu s kupljenimi organskimi gnojili.
Česen sadimo v razmiku deset centimetrov, prav toliko naj bodo narazen vrstice. Potikamo ga nekaj centimetrov globoko, odvisno od debeline strokov, spomladi nekoliko bolj plitvo. Sadimo s ploščatim delom navzdol. Če ga sadimo jeseni, ga je dobro zastreti s slamo.
Pred saditvijo glavice česna razdelimo na stroke, nekateri priporočajo, da jih preventivno pred boleznimi namočimo v preparat za razkuževanje. Ekološki vrtičkarji bodo namesto kupljenega pripravka uporabili žajbljev ali kamilični čaj. Za sajenje izberemo zdrave, velike stroke, praviloma zunanje, saj so ti najlepši in največji in bodo dali najboljši pridelek.
Česen v sušnih obdobjih, zlasti v začetku rasti, redno zalivamo, kasneje ne potrebuje več veliko vode.
Tudi pri česnu moramo upoštevati kolobar in dobre sosede. Razume se z jagodami, ki jih ščiti pred boleznimi, rad ima korenček, rdečo peso in solato. S temi vrtninami ga lahko sadimo v mešanih posevkih. Sadimo ga na gredice, kjer so poprej rasle kumare, korenje, paradižnik, motovilec, krompir ali jagode. Bolje, da ga ne sadimo za kapusnicami. Na isto gredo ga ne sadimo vsaj tri leta, bolje še kakšno več. Prav tako ne smejo biti predhodnice njegove sorodnice čebula, por in drobnjak.
Pobirati ga pričnemo julija in avgusta, ko listi začnejo veneti. Glavice posušimo in spravimo v hladen, suh in temen prostor.