KLOPI

So grozni požeruhi: siti so lahko stokrat težji

Klop ni insekt, je v tesnem sorodu s pajki; hrani se nepretrgoma dva tedna
Fotografija: Majhen in nestrupen, a vseeno zelo nevaren FOTO: Risto0/Getty Images
Odpri galerijo
Majhen in nestrupen, a vseeno zelo nevaren FOTO: Risto0/Getty Images

Na prvi pogled je dokaj nezanimiv in skoraj neopazen. Še ob natančnem pregledu ga zlahka zamenjamo za majhno materino znamenje. Pa vendar se ga upravičeno lahko bojimo precej bolj kot kakšnega plenilca ostrih zob ali nevarne strupenjače. Čeprav so klopi veliki le dva, morda tri milimetre, najmanjši pa zgolj milimeter, so nevarnejši kot neprimerljivo večje zveri, njihov ugriz pa lahko v skrajnem primeru vodi v smrt. Ne zaradi močnega strupa, tega nimajo, a prenašajo nevarne bolezni, kot sta borelioza in klopni meningitis, ki je lahko tudi usoden.

Klop ni insekt. V veliko bolj tesnem sorodu je s pajki, kar opazimo, če si ga natančno pogledamo pod mikroskopom. Kot pajki ima osem nog, trup, ki je precej sploščen, in glavo. So precej enostavna bitja, ki se iz jajčeca razvijejo v ličinko, iz te pa v zloveščega prebivalca gozdov in travnikov. Tu mirno čaka na vejah, odpadlem listju, v podrastju in na koncih travnih bilk, vse do takrat, ko začuti, da prihaja njihov obrok, t. j. človek ali kakšna žival. Je zajedavec, ki živi od krvi. Ne zna ne leteti ne skakati, na svojo žrtev se dobesedno vrže! Ko mu poseben čutilni aparat na nogah (Hellerjev organ) in dlačice, občutljive za dotik in zračne premike, sporoči, da nas ima na dosegu, se spusti na nas ali se nas oprime s krempljastimi nožicami.

Bodimo pozorni na spremembe kože okoli ugriza. FOTO: Animaflora/Getty Images
Bodimo pozorni na spremembe kože okoli ugriza. FOTO: Animaflora/Getty Images

Klopi so grozni požeruhi. Ko pridejo do svojega obroka, pojedo toliko, da se napihnejo kot balon. Dobesedno! Nekatere vrste so po koncu hranjenja kar dvakrat večje, teža pa se jim lahko poveča tudi za stokrat! A ne začnejo jesti takoj, ko pridejo na svojega gostitelja. So nekoliko izbirčni, za pojedino jim najbolj ustreza topel, vlažen in/ali dlakast del telesa žrtve. In ko se vendar odločijo, kje zagristi, ta del kože pripravljajo na ugriz tudi dve uri. Kri sesajo z nekakšnim rilcem, ki deluje kot črpalka. Tega ne čutimo, saj obenem izločajo slino, v kateri so posebne snovi, ki zavirajo strjevanje krvi in delujejo tudi kot blag anestetik.

Klop se, odvisno od vrste, hrani od dva dni pa do dva tedna naenkrat! Brez hrane lahko zdrži tudi do 200 dni. Klop nujno potrebuje kri za razvoj. Sprva ima le tri pare nog, šele ob levitvi, ko dobi dovolj krvi, dobi še četrtega.

Klopi so najbolj aktivni spomladi in poleti, nadloga pa so lahko skoraj vse leto, le tedaj ne, ko zmrzuje in je sneg.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije