PLESEN
Plesen lahko preprečimo
V stanovanju se pojavi, ko je preveč vlage in je temperatura primerna za njen razvoj; preprečimo jo lahko tudi v slabše izoliranih starih stanovanjih ali hišah.
Odpri galerijo
Plesen se začne nabirati tudi na okenskih okvirjih.
Kurilna sezona poleg prijetnega bivanja v domu prinaša pasti. Če smo malce malomarni, se nam kaj hitro zgodi, da se bo po vogalih zidov ali okoli oken začela nabirati plesen. Nadloga nas lahko doleti v vsakem stanovanju, bloku, hiši, novo- ali starogradnji. V novejših, kakovostno grajenih objektih se to sicer ne bi smelo zgoditi, starejše, slabo izolirane hiše pa so zelo na udaru. Na pojav vlage lahko precej vplivamo tudi sami, tako da plesen lahko pridelamo tudi v novi, dobro izolirani in zračni hiši.
To namreč prav nič ne pomaga, če prostore premalo ogrevamo in jih za nameček še premalo zračimo. Prav tako je lahko v prostoru več vlage, ki vodi do plesni, če sušimo perilo, običajno na stojalu ali radiatorjih, v tem primeru je treba prostore redno in temeljito zračiti. K vsemu naštetemu dodajmo še kuhanje, ob katerem prav tako nastaja para. Zato med kuhanjem prižigajmo napo, kuhinjo pa zračimo tudi z odpiranjem oken. Prostore zračimo večkrat na dan le po nekaj minut, tako da jih ne bomo po nepotrebnem ohladili, zrak pa se bo zamenjal.
Posebno opozorilo velja za starejša stanovanja ali hiše, v katerih so vgrajena nova okna. Dokler je pri slabo zatesnjenih oknih prepih, se plesen ne bo pojavila, ko pa prostor skoraj nepredušno zapremo z novimi okni, se bo v njem kmalu začela nabirati vlaga in kot posledica še plesen. V takem primeru res dobro zračimo pa tudi bolj ogrevajmo. To velja zlasti za spalnice, v katerih imajo mnogi radiatorje kar zaprte.
Če se plesen kljub vsem ukrepom vendarle pojavi, jo je treba nemudoma odstraniti, ne čakajmo na pomlad. Ta vsiljivi obiskovalec zidov ni le neprijeten na pogled, temveč tudi slabo vpliva na počutje in zdravje stanovalcev. Najprej poskušajmo odstraniti vzroke, prostor po potrebi bolj ogrejemo in več zračimo. Če opazimo, da se na oknih nabira kondens, ga redno brišimo.
Temeljito očistimo stene, najbolje bo šlo s smirkovim papirjem, če je plesen globoko zažrta, pa si pomagamo s pleskarsko lopatico. Zid je najbolje premazati z zaščitnim premazom, ki bo steno tudi razkužil. Najbolj zanesljiva so kemična sredstva, ki jih kupimo v specializiranih trgovinah, ker pa v skrbi za zdravje nočemo pretiravati z uporabo kemije, jih lahko pripravimo sami, iz naravnih sestavin. Izkušeni strokovnjaki pa tudi gospodinje priporočajo uporabo na primer sode, vodikovega peroksida, apna, kisa, olja čajevca in etanola.
Navedene sestavine pripravimo kot raztopino v vodi in z njo poškropimo ali premažemo stene. Ko je plesen uničena, stene po potrebi obrišemo, res dobro posušimo in nazadnje še prepleskamo. Če se nam zdi, da se stena ne bo dobro posušila, s pleskanjem raje počakajmo do pomladi.
S sušenjem perila dodatno vlažimo prostor, kar prpomore k razvoju plesni.
To namreč prav nič ne pomaga, če prostore premalo ogrevamo in jih za nameček še premalo zračimo. Prav tako je lahko v prostoru več vlage, ki vodi do plesni, če sušimo perilo, običajno na stojalu ali radiatorjih, v tem primeru je treba prostore redno in temeljito zračiti. K vsemu naštetemu dodajmo še kuhanje, ob katerem prav tako nastaja para. Zato med kuhanjem prižigajmo napo, kuhinjo pa zračimo tudi z odpiranjem oken. Prostore zračimo večkrat na dan le po nekaj minut, tako da jih ne bomo po nepotrebnem ohladili, zrak pa se bo zamenjal.
Če se stene ne sušijo, pleskamo šele na pomlad.
Posebno opozorilo velja za starejša stanovanja ali hiše, v katerih so vgrajena nova okna. Dokler je pri slabo zatesnjenih oknih prepih, se plesen ne bo pojavila, ko pa prostor skoraj nepredušno zapremo z novimi okni, se bo v njem kmalu začela nabirati vlaga in kot posledica še plesen. V takem primeru res dobro zračimo pa tudi bolj ogrevajmo. To velja zlasti za spalnice, v katerih imajo mnogi radiatorje kar zaprte.
Večkrat na dan za nekaj minut na stežaj odpremo okna. FOTO: Guliver/Getty Images
Če se plesen kljub vsem ukrepom vendarle pojavi, jo je treba nemudoma odstraniti, ne čakajmo na pomlad. Ta vsiljivi obiskovalec zidov ni le neprijeten na pogled, temveč tudi slabo vpliva na počutje in zdravje stanovalcev. Najprej poskušajmo odstraniti vzroke, prostor po potrebi bolj ogrejemo in več zračimo. Če opazimo, da se na oknih nabira kondens, ga redno brišimo.
Dolgoročno se bomo plesni znebili šele, ko bomo odpravili vzroke zanjo.
Temeljito očistimo stene, najbolje bo šlo s smirkovim papirjem, če je plesen globoko zažrta, pa si pomagamo s pleskarsko lopatico. Zid je najbolje premazati z zaščitnim premazom, ki bo steno tudi razkužil. Najbolj zanesljiva so kemična sredstva, ki jih kupimo v specializiranih trgovinah, ker pa v skrbi za zdravje nočemo pretiravati z uporabo kemije, jih lahko pripravimo sami, iz naravnih sestavin. Izkušeni strokovnjaki pa tudi gospodinje priporočajo uporabo na primer sode, vodikovega peroksida, apna, kisa, olja čajevca in etanola.
Pripravimo samiDoma si lahko pripravimo različne raztopine, s katerimi namažemo ali poškropimo stene. Žlico sode zmešamo z litrom vode; 3-odstotni vodikov peroksid zmešamo z vodo v razmerju 1:3; beli kis mešamo z vodo, pri trdovratni plesni uporabimo nerazredčenega; uporabimo lahko apno, lahko kupimo predpripravljenega tekočega ali v kosih, ki jih razredčimo z vodo po navodilih; dve žlički olja čajevca zmešamo z dvema skodelicama vode in raztopino razpršimo po steni; zid premažemo s 70-odstotno raztopino etanola.
Navedene sestavine pripravimo kot raztopino v vodi in z njo poškropimo ali premažemo stene. Ko je plesen uničena, stene po potrebi obrišemo, res dobro posušimo in nazadnje še prepleskamo. Če se nam zdi, da se stena ne bo dobro posušila, s pleskanjem raje počakajmo do pomladi.
