Pasja družba v jeseni življenja
Mnogi, predvsem starejši, v karanteni zdaj obžalujejo, da ob sebi nimajo vsaj štirinožnega prijatelja: katere pasme so primerne za starejšo populacijo?
Odpri galerijo
Bostonski terier je primernejši za aktivne. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Nekatere pasme so preprosto bolj pri srcu starejši populaciji, ker zahtevajo ravno prav gibanja, imajo rade človeško družbo in crkljanje na kavču, njihova nega pa je lahko prijeten konjiček. Številnim, ki so zavoljo družbene izolacije zdaj doma obsojeni na samoto, družbo dela le štirinožni prijatelj, tisti, ki živali niso odprli vrata svojega doma, pa nadvse obžalujejo, da niso lastniki hišnega ljubljenca, s katerim bi v tem napornem obdobju preganjali dolgčas.
Katere pasme so za to najprimernejše? Upoštevati je treba kar veliko dejavnikov, verjetno je eden najpomembnejših ta, da lahko kuža, ne da bi se počutil posebno prikrajšanega, biva v stanovanju, je torej sorazmerno čist in mu dlaka ne izpada pretirano. Večje pasme tu odpadejo, ne nazadnje je treba upoštevati tudi telesno moč gospodarja, ki bo moral žival na povodcu pravočasno obvladati v primeru konflikta, glasne pasme prav tako niso najbolj dobrodošle, tako tudi najbolj energične ne. Pa poglejmo.
Če si resnično želite samo prijetne in prijazne družbe, ne predstavljate pa si, da bi morali ob vsakem laježu in nemiru na prosto, je za vas idealen buldog. Zelo rad poležava, zato mu lenobni popoldnevi nikoli ne bodo odveč, kratek sprehod ali dva na dan, ki ju popestrimo s kakšno igro, sta zanj povsem dovolj, najbolj pa ga osrečuje bližina gospodarja, če je le mogoče, med dremanjem. Zelo navezana na lastnika in prav tako nezahtevna je čivava, ki posebnega treninga ne potrebuje, bo pa seveda vsako pozornost gospodarja nagradila z ljubeznijo in zaupanjem. Pozor le, ko je na vratih obiskovalec, ta morda ne bo dobrodošel, kajti čivave bi imele svojega lastnika samo zase.
Tudi kavalir kralja Karla bo najsrečnejši v lastnikovi bližini ali še raje v njegovem naročju, če bo vaša roka zašla na njegov trebušček in ga tam počohljala, bo njegov dan popoln. Kavalir se zelo naveže na svojega lastnika, zato je majhno stanovanje, tudi glede na njegovo nizko rast, idealno zanj. Težava je le to, da njegovo vedenje ni najbolj zgledno, zahteva več urjenja pa tudi tekanja na prostem, zato je odličen za lastnika, ki je psu pripravljen posvetiti kakšno urico več. Maltežani so zelo radi doma, v bližini svojega najboljšega prijatelja. Pri negi so zelo nezahtevni in njihova dlaka, ki zelo redko izpada, je tako rekoč nemoteča. Od lastnika se ne bi nikoli ločili, zato so odlični spremljevalci tistih, ki živijo sami.
Jorkširski terier je majhen in nezahteven za vzgojo, a zelo nezaupljiv do tujcev, zato je privajanje na druge ljudi nujno začeti čim prej. Do lastnika so brezpogojno ljubeči. Nekoliko zahtevnejši zalogaj je tudi bostonski terier, čeprav je po velikosti izjemno primeren za stanovanje, je nekoliko živahnejši od drugih, zato potrebuje kakšen sprehod več. Aktivni upokojenci bodo odlični skrbniki, dobro razgiban kuža pa bo ob popoldnevih z veseljem legel k lastniku in se crkljal.
A ne pozabimo, tudi med naštetimi najdemo izjeme, zato smo pri vzgoji pozorni od prvega dne!
Pri čivavi gostje niso vedno dobrodošli.
Lenobni in crkljivi
Če si resnično želite samo prijetne in prijazne družbe, ne predstavljate pa si, da bi morali ob vsakem laježu in nemiru na prosto, je za vas idealen buldog. Zelo rad poležava, zato mu lenobni popoldnevi nikoli ne bodo odveč, kratek sprehod ali dva na dan, ki ju popestrimo s kakšno igro, sta zanj povsem dovolj, najbolj pa ga osrečuje bližina gospodarja, če je le mogoče, med dremanjem. Zelo navezana na lastnika in prav tako nezahtevna je čivava, ki posebnega treninga ne potrebuje, bo pa seveda vsako pozornost gospodarja nagradila z ljubeznijo in zaupanjem. Pozor le, ko je na vratih obiskovalec, ta morda ne bo dobrodošel, kajti čivave bi imele svojega lastnika samo zase.
Pozor: mnogi so navezani na lastnika, a tudi nezaupljivi do tujcev.
Tudi kavalir kralja Karla bo najsrečnejši v lastnikovi bližini ali še raje v njegovem naročju, če bo vaša roka zašla na njegov trebušček in ga tam počohljala, bo njegov dan popoln. Kavalir se zelo naveže na svojega lastnika, zato je majhno stanovanje, tudi glede na njegovo nizko rast, idealno zanj. Težava je le to, da njegovo vedenje ni najbolj zgledno, zahteva več urjenja pa tudi tekanja na prostem, zato je odličen za lastnika, ki je psu pripravljen posvetiti kakšno urico več. Maltežani so zelo radi doma, v bližini svojega najboljšega prijatelja. Pri negi so zelo nezahtevni in njihova dlaka, ki zelo redko izpada, je tako rekoč nemoteča. Od lastnika se ne bi nikoli ločili, zato so odlični spremljevalci tistih, ki živijo sami.
Pri vsaki pasmi najdemo izjeme, zato smo pozorni pri vzgoji.
Jorkširski terier je majhen in nezahteven za vzgojo, a zelo nezaupljiv do tujcev, zato je privajanje na druge ljudi nujno začeti čim prej. Do lastnika so brezpogojno ljubeči. Nekoliko zahtevnejši zalogaj je tudi bostonski terier, čeprav je po velikosti izjemno primeren za stanovanje, je nekoliko živahnejši od drugih, zato potrebuje kakšen sprehod več. Aktivni upokojenci bodo odlični skrbniki, dobro razgiban kuža pa bo ob popoldnevih z veseljem legel k lastniku in se crkljal.
A ne pozabimo, tudi med naštetimi najdemo izjeme, zato smo pri vzgoji pozorni od prvega dne!
